Velik padec cen mleka kot posledica povečane prireje na ravni EU in potrošnji, ki ne sledi temu, močno ogroža obstoj slovenskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. V zadnjem desetletju so v mlečni sektor sicer bila tudi vložena visoka vlaganja v izboljšanje konkurenčnosti. Število kmetij, ki tržijo mleko v zadnjih desetletjih, se je skrčilo za skoraj polovico, kljub temu, da se je obseg prireje povečal.
Kmetijsko-gospodarska zbornica Slovenije (KGZS) zato želi uveljaviti ukrepe, ki so bili predlagani na ravni Evropske unije, med drugim:
• uvedbo enkratne pomoči mlečnemu sektorju po zgledu iz leta 2015, s predlogom, da država članica lahko prispeva k sredstvom EU še dodatna nacionalna sredstva,
• dvig intervencijske cene,
• uvedbo ukrepa zasebnega skladiščenja, ki naj bo bolj prožen glede sproščanja na trg oz., da se zagotovi izvoz teh količin iz EU,
• doseči na politični ravni odpravo ruskega embarga,
• obvezno označevanje porekla mleka,
• omogočiti državam članicam ugodna izvozna posojila za izvoz mleka iz EU,
• zagnati dodatno promocijo o koristnosti (zdravstvene navedbe) uživanja mleka in mlečnih izdelkov,
• določiti pravila (maksimalne višine marž) znotraj mlečne verige na ravni EU.
• ustanoviti organ pri komisiji EU, ki bo dnevno spremljal razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov in o tem obveščal komisijo EU,
• uvesti mehanizem za omejevanje prireje mleka na ravni EU,
• zagotoviti ugodna posojila za nakup repromateriala, reprogramiranje posojil, znižanje carin za repromaterial.
Zaskrbljujoče stanje v mlečnem sektorju je obravnavala tudi delovna skupina za mleko pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je med drugim predlagala naslednje ukrepe, ki bi pomagali premostiti težave v verigi od prireje do prodaje mleka:
• reprogramiranje finančnih obveznosti za kmetije v največjih težavah z neodplačanimi obveznostmi za investicije,
• sofinanciranje obresti za kredite (na državni in lokalni ravni),
• delno poplačilo socialnih prispevkov (potreben poseben interventni zakon ali iti preko sheme državnih pomoči s skupinskimi izjemami),
• sofinanciranje prevoznih stroškov mleka do zbiralnice za oddaljene kmetije
• razpisi CRP na temo kako poceniti stroške pri prireji mleka,
• svetovanje tehnoloških in ekonomskih ukrepov za reševanje kmetij v težavah,
• vzpostaviti nove oblike svetovanja in usposabljanja kmetov npr. panožni krožki.
Za dolgoročno izboljšanje položaja v mlečnem sektorju, ki bi nudil stabilne pogoje za kmetije, ki pridelujejo mleko, pa KGZS predlaga krepitev odnosov v celotni mlečni verigi, ki vključuje pravične cene med deležniki. Nujno je udejanjenje sheme »Izbrana kakovost«, katere namen je za povečanje ugleda v Sloveniji prirejenega mleka, za kar je potrebno. Da bo shema zaživela, je nujna vključitev večine kmetij v sistem certificiranja in intenzivna promocija sheme.
Za večjo ekonomsko stabilnost živinorejskih kmetij je treba je dati več poudarka predelavi mleka na kmetijah in neposredni prodaji. Seveda pa so dolgoročne sistemske rešitve še zavarovanja tveganj preko rizičnega sklada, zavarovanja dohodkovnih tveganj, pogodbeni prevzemi cenovnih tveganj v verigi in nenazadnje davčna politika.
