Nizke temperature od 25. do 28. aprila, ki so se pojavljale v različnih območjih Slovenije, so prizadele tudi kmetijske kulture. Predvsem je prizadeto sadno drevje, vinska trta ter poljščine (krompir, koruza, oljna ogrščica, žita ter vrtnine…).

Sneg, ki je padel 27. in 28. aprila je prizadel pretežni del Slovenije, kjer je snežna odeja debela od 0 do 40 cm. Poškodovani so visokodebelni sadovnjaki, ob debelejši snežni odeji tudi intenzivni sadovnjaki in vinogradi ter žita in travinje.

Zaradi toplega vremena v prvi polovici aprila 2016 so kmetijske rastline pospešile rast in prešle v fenofaze, ki so zaradi nizkih temperatur zelo občutljive na nizke temperature.

Toplo vreme v aprilu je tudi pospešilo pomladansko setev in saditev. Koruza je bila v večini posejana v prvi dekadi aprila, prav tako je posajen zgodnji krompir in pozni krompir, v drugi dekadi so bile posajene buče, posajene so tudi vrtnine tako na zavarovanih površinah in tudi na prostem.

Posevki oljne ogrščice in posevki ječmena so v fazi latenja in cvetenja, kar tudi predstavlja večjo občutljivost na nizke temperature.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici ocenjujejo, da je škoda na jablanah, hruškah okrog 80 %. Zaradi formiranih plodov po cvetenju so temperature -1 do -4 ° C, ki so bile zabeležene na posameznih lokacijah v ponedeljek 25.zjutraj in v torek 26. aprila zjutraj že povzročile veliko škodo. Natančneje bo škodo mogoče oceniti v tednu dni, saj bodo plodovi odpadali.

Prizadeti so koščičarji ( slive, češnje, breskve, marelice,… ) ki so tudi zaključili cvetenje in so plodovi v fazi največje občutljivosti na mraz.

Pozeba je močno prizadela orehe, saj je večina teh že v torek pozebla.

Zasaditve jagodičevja in aktinidije so tudi močno prizadete po pozebi.

V vinogradih je obseg škode trenutno še težko oceniti, vendar je že po prvih pregledih v začetku tedna bila prizadetost okrog 60 %, dodatno pa je sneženje polomilo mlade poganjke. Na vinski trti so nastavljeni kabrniki, kar je za vinograde glede mraza najbolj občutljiva fenofaza in temperature od -1 do -3 ° C so tako nizke, da povzročijo škodo. Po nekaj dnevih se bo dalo ugotoviti bolj natančno škodo na vinski trti, ki pa že kaže zelo velike posledice.

Posevki koruze so zaradi zgodnje setve že v fazi dveh listov in pri teh posevkih lahko ocenjujemo, da je prišlo do pozebe in bo potrebno posevke obnoviti. Ocenjujejo pa, da je bilo 80 % koruze posejane že v prvi dekadi aprila in ti posevki so najbolj prizadeti. Potrebno je še počakati na dodatne analize.

Posevki buč, ki so že vznikli so pozebli in so 100 % uničeni. Ocenjujejo, da je bilo že posajenih vsaj 40 % posevkov buč.

Nasade krompirja, tako zgodnjega kot poznega, ki so že vznikli je mraz praktično ožgal, razen posevkov ki so bili pokriti. Krompir se sicer obraste vendar bo pridelke manjši, ker je rastlina doživela ožig in šok zaradi nizke temperature.

Kot so zapisali v poročilu Kmetijsko gozdarske zbornice težko ocenijo škodo na oljni ogrščici, ki je v zaključni fazi cvetenja in so že formirani stroki, ki so na nizko temperaturo najbolj občutljivi. Prišlo pa je tudi do loma vejic in socvetja zaradi zapadlega snega.

Na žitih posebej na ječmenu so posledice sneženja kar se vidi na polomljenih steblih in bo potrebno ugotoviti tudi posledice pozebe na tistih ječmenih, ki so že v fazi latenja pred cvetenjem.

Zelenjadarske kulture na prostem so že vzklile in so zaradi mraza prizadete. Nekaj več prenese mraza prenese čebula, ki jo je veliko zasajene na Ptujskem polju. Mlade rastlin zelenjadnic so zaradi nizkih temperatur prizadete za celo obdobje in težko ta šok nadoknadijo.

Na območjih, kjer je padlo veliko snega je prizadeto tudi večkosno travinje. Običajno je na teh površinah prva košnja okrog 1. maja, zato so rastline v fazi bilčenja in latenja. Sneg je rastline polomil in stisnil k zemlji. Pričakovati je, da se bodo v naslednjih dneh toliko dvignile, da bo mogoče opraviti košnjo. Če vremenske razmere ne bodo dopuščale košnje, pa bodo polegle rastline začele gniti, kar bo povzročilo veliko škodo.

Po prvih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je škoda v gozdovih naslednja:

Sneg, ki je v Sloveniji padel v torek in sredo, 26. in 27. aprila 2016, je povzročil nekaj škode tudi v gozdovih. Predvsem so prizadeti listavci do nadmorske višine 700 m, saj so višje njihovi listi še manjši, nad 1000 m pa listavci še niso ozeleneli. V osrednji in severni Sloveniji, kjer je padlo več snega tudi v nižinah, so poškodbe na drevju tudi v nižinah, drugod predvsem v razmeroma ozkem višinskem pasu 500 – 700 m. Večinoma gre za poškodbe posamičnih dreves, zlasti ob gozdnem robu in ob prometnicah, kjer ima drevje asimetrične krošnje. Sneg je potlačil tudi mladovja, ki se bodo večinoma pozneje vzravnala. Zaradi poškodovanih dreves ob prometnicah bo precej dela z odpiranjem gozdnih cest. Finančna škoda še ni ovrednotena, ocena bo možna, ko bodo v nekaj dneh zbrali več informacij o obsegu omenjenih poškodb.

Prekmurje je prizadeto v celoti. V nižinskem delu, kjer snega skoraj ni bilo, je škodo povzročila pozeba, v višjih legah pa tudi sneg. Tudi Podravje in Štajerska je prizadeto v celoti.

Kaj storiti za zmanjšanje posledic:

Kmetijska svetovalna služba na terenu spremlja stanje, pripravlja prve ocene in svetuje pridelovalcem ukrepe, ki bodo potrebni za zmanjšanje škode.

Ko bo sneg skopnel bo potrebno pregledati posevke prizadetih poljščin in se odločiti, katere njive bo potrebno čim prej preorati in zasnovati nove posevke (buče, koruza, vrtnine na prostem…). Poškodovane posevke, ki bodo v nevarnosti napada bolezni, bo potrebno zaščititi in po potrebi dognojiti. Prav tako bo mogoče oceniti škodo na sadnem drevju in vinski trti v naslednjem tednu in na osnovi ugotovljene poškodovanosti rastlin svetovati ukrepe.

Strokovnjaki s Kmetijsko gozdarske zbornice še priporočajo oceno škode v okviru občinskih komisij, da bodo lahko prizadeti kmetje uveljavljali olajšave in upravičevali zmanjšan obseg pridelave v zvezi z ukrepi kmetijske politike (višja sila).

Ob škodi, ki je nastala se spet pojavlja vprašanje zavarovanosti posevkov in trajnih nasadov. Kot še dodajajo, namreč znova ugotavljajo, da je delež zavarovanih posevkov in nasadov premajhen, da bi zagotavljal ekonomsko varnost pridelave in socialno varnost kmetij. Temu je vzrok predvsem slabo finančno stanje kmetijskih obratov in slabi pogoji sofinanciranja zavarovalnih premij.