Med pomembnejšimi točkami na dnevnem redu 14.seje je bila tudi potrditev dokumenta indentifikacijskega projekta za »izgradnjo 5.faze namakalnega sistema Ormož«.

V Sloveniji je namakanje urejeno le na štirih odstotkih njiv, v občini Ormož pa bomo kmalu namakali blizu 22 odstotkov njiv, kar pomeni, da bo po zaključeni izgradnji 5.faze namakalnega sistema namakanje možno na 1.040 hektarjih od skupaj 4.480 hektarjev njiv v občini.
5.faza obsega izgradnjo namakalnega sistema na komasiranem seneškem in sodinskem polju v izmeri 120 hektarjev njiv in še 6 namakalnih območij na 60 hektarjih znotraj namakalnega sistema Ormož – Velika Nedelja. Gre za 12.460 metrov cevovoda s pripadajočo hidrantno mrežo na njivah v Senešcih, Sodincih, Cvetkovcih, Trgovišču, Veliki Nedelji in v Podgorcih. Po idejni zasnovi je investicija vredna (brez davka) 1.238.000, 00 evrov. 75% si bo občina pridobila iz Evropskega kmetijskega sklada in 25% od države. Gradnja bo zaključena jeseni 2021.

Občina Ormož namakalni sistem gradi že 16 let. Do sedaj je v izgradnjo bilo vloženih 3,6 milijona evrov. Leta 2004 so zgradili namakalni sistem Ormož–Osluševci na 229 hektarjih. Tedanji župan Vili Trofenik je dosegel, da je država denar, ki bi kot odškodnina za spremembo namembnosti ob gradnji prihodnje hitre ceste Ptuj–Ormož šel v državni proračun, namenila temu območju za financiranje namakalnega sistema za intenziviranje kmetijske pridelave.
Leta 2012 so začeli uporabljati namakalni sistem Ormož–Velika Nedelja na 449 hektarjih, ki je predstavljal 2.in 3.fazo izgradnje.
Lani pa so dokumentacijo za namakanja dodatnih 160 hektarjev prijavili na razpis za pod-ukrep 4.3 iz Programa za razvoj podeželja 2014–2020, ki je bil odprt do sredine novembra. 4.faza, ki obsega gradnjo namakalnega sistema na območjih Cvetkovcev, Trgovišča in Velike Nedelje namakalnega je trenutno v izgradnji. Računajo, da bo gradnja, vredna 897.000,00 evrov, zaključena jeseni.

5.faza predstavlja zaključek načrtovane celote

Občina pa je pripravljena tudi že za 5.fazo in na minuli seji so za izgradnjo potrdili dokument identifikacije.
Od septembra prihodnje leto se bo tako v občini Ormož že namakalo 1040 hektarjev njiv. Lansko leto so na 46 hektarjih namakali hmelj, zelenjavo (čebulo, por, solatnice zelje, papriko, hren in česen) na 90 hektarjih, zgodnji krompir na 66 hektarjih ter trsnice in drevesnice na skupaj devetih hektarjih. Na preostalih 517 hektarjih namakalnih površin po potrebi namakajo tudi poljščine, in sicer sladkorno peso, oljne buče, pozni krompir in strniščne dosevke.

Da bi kmetje naredili korak naprej pri trženju zelenjave, bi bilo dobro, da bi se povezali in skupaj vlagali v distribucijski center s hladilnico,« je na seji poudaril Miran Klinc, vodja oddelka za kmetijstvo. Svetniki so se strinjali, v Sloveniji je namreč samooskrba z zelenjavo zelo nizka, po drugi strani pa je zanimanja tako s strani potrošnikov kot trgovinskih verig za lokalno pridelano zelenjavo vse več. (kp)