V okviru prireditev Antonovanje na Kogu je minuli teden potekalo tudi nadaljevanje razprave na temo »možnosti in priložnosti turizma na obmejnem območju od Razkrižja do Cestice«. Slovenski turizem država strateško usmerja v razvoj in trženje uravnotežene turistične ponudbe trajnostnega butičnega turizma višje kakovosti, ki temelji na slovenski naravi in kulturni identiteti, je že uvodoma povedala vodja sektorja za razvoj turizma na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Doris Urbančič Windisch, ki je zbranim – turističnim delavcem, županom obmejnih občin in zainteresirani javnosti, predstavila javne razpise za spodbujanje turizma, tudi na obmejnih območij. Finančne podpore s strani države so tako na voljo, treba pa najti načine za povezovanje in sodelovanje, predvsem pa si omisliti zanimive turistične projekte.
Vodja sektorja za razvoj turizma na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Doris Urbančič Windisch je predstavila javne razpise gospodarskega ministrstva za vlaganja v turistična doživetja, ponudnike v gostinstvu in turizmu ter turistične kmetije. Strategija slovenskega turizma 2022–2028 odgovarja na nove okoliščine in izzive, s katerimi se spoprijema turistična panoga, obenem pa razvija in spodbuja ključne prednosti slovenskega turizma in naše države. Že v letih 2022/23 je ministrstvo slovenskemu turizmu namenilo 359 milijonov za različne investicije, je dejala in poudarila: »Res veliko, hkrati pa še premalo, glede na to kakšne so naše želje, ampak v ozadju je potreben tudi trud, da lahko potem še nekaj dosežemo.
Lucija Vupora, iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki je spregovorila naslednja, je predstavila aktivnosti Zveze in pojasnila, da znotraj zveze delujejo štiri sekcije in sicer gospodarska, kmetijska, športna in kulturna, ki s pomočjo prijav na različne razpise v Sloveniji svoje aktivnosti nadgrajujejo v smeri čezmejnega sodelovanja in povezovanja s Slovenijo. Predstavitev Lucije Vupora je dopolnil moderator srečanja dr. Boris Jesih, ki je poudaril, da nikdar ni bilo na voljo toliko sredstev, kot jih država za razvoj turizma ponuja zadnja leta. Kar seveda tudi predstavlja nove spodbude za sodelovanja v iskanju čezmejnih turističnih produktov. Primere dobre prakse je v nadaljevanju predstavil župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič. Predstavil je tri skupne dogodke s sosednjo občino Štrigova: Eko sejem Štrigova, Sosedje k sosedom in skupni gastro dogodek na meji Gibina-Bukovje.
Da pa je potrebno preiti od besed k dejanjem, pa je v nadaljevanju poudaril predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc, ki je čezmejna srečanja v Razkrižju že obiskal in verjame, da so lahko vzor ostalim obmejnim območjem.
Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik, ki meji na Madžarsko, je v nadaljevanju predstavil sodelovanje z Madžarsko. To je toliko tesnejše, oz. pristneje, saj je v občini Dobrovnik čez 51 odstotkov prebivalcev Madžarov. V teku leta se tako tudi na njihovem območju zvrsti kar nekaj meddržavnih dogodkov.
Poslanec Andrej Kosi je zbrane seznanil z novostmi na državni ravni, med drugim je napovedal obnovo slovensko-hrvaških mostov ob meji. Državi sta namero že verificirali, tako, da bo obnovljenih oziroma zgrajenih kar 27 mostov, ki bodo prinesli boljše prometne povezave med državama.
Župan Danijel Vrbnjak navdušil z zanimivo informacijo
Za konec je spregovoril tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki je poudaril, da občina Ormož glede sodelovanja s Hrvaško ne miruje: Z varaždinsko županijo potekajo namreč konkretne aktivnosti, med drugim, povezovanje preko »Evropskega združenja« in skupne prijave na različne evropske razpise, tudi razpise namenjene pospeševanju turizma na obmejnih območji. Med primeri dobre prakse je predstavil nekatere s turizmom povezane projekte, ki so s pomočjo državnih razpisov v občini že bili realizirani. Prisotne pa je še najbolj navdušila informacija, da bo občina Ormož odkupila zapuščen ormoški hotel in po 31.januarju postala njegov lastnik. Občina Ormož bi obnovo hotela potem zagnala s pomočjo soinvestitorja, najverjetneje v smislu javno-zasebnega partnerstva ali podobno. Vsekakor je cilj, da Ormož dobi večje število postelj in štirizvezdično hotelsko ponudbo.
Društvo Antonovanje na Kog v smeri razvoja čezmejnega turizma
Društvo Antonovanje na Kogu je tako z organizacijo razprave in povabljenih gostov, dokazalo, kako pomembni so tovrstni pogovori in možnosti, da prisluhnemo eden drugemu, izmenjamo izkušnje, in da se prične razmišljati o skupnih čezmejnih projektih usmerjenih v razvoj turizma.
