Na pobudo Civilne iniciative, ki ji predseduje Vladimir Venta iz Cvetkovcev, so včeraj ob 18.uri v Cvetkovcih izvedli protest in tako izrazili nezadovoljstvo zaradi zastojev pri izgradnji hitre ceste od Ormoža do Ptuja oziroma pri umeščanju ptujske obvoznice v prostor. “Dovolj nam je čakanja in zavajanja javnosti,” je povedal Vladimir Venta iz novoustanovljene civilne iniciative Cvetkovci. »Tu čez je moja spalnica, tu čez je moja dnevna soba. Ko gre tovornjak mimo, mi televizije ne moremo gledat. Če spiš je slabo, enostavno se ne moreš spočit. Gre se za zdravje ljudi,« pravi Vladimir Venta in dodaja, da ne gre zgolj za problem ene vasi, temveč celotnega Podravja oziroma več kot 20 kilometrov dolgega območja, ki ga obdaja ta cesta.
Tudi ostali vaščani Cvetkovcev in prebivalci ob cesti Ormož – Ptuj imajo dovolj obljub o obvoznici, ki bi pomagala razbremeniti tranzitni promet skozi vasi. Mimo njihovih hiš dnevno pelje tudi po tisoč tovornjakov. Nedavna prepoved tranzitnega prometa težkih tovornjakov pri njih ni prinesla učinka, saj promet v bližnje hrvaške kraje ostaja dovoljen.

Okrog 50 domačinov oziroma podpornikov, med katerimi so bili župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, poslanca DZ Mojca Žnidarič in Jani Ivanuša, nekaj svetnic in svetnikov ormoškega občinskega sveta, se je zbralo pri gostišču »Pri Marti«, skupaj so potem v spremstvu policije odšli do prehoda za pešce v neposredni bližini, kjer so skupinsko nekaj krat po prehodu za pešce prečkali cesto, in tako za nekaj minut ustavili promet v obe smeri.

Osmi protest na Ptuju

Zaradi nenehnega zamikanja časovnice umeščanja ptujske obvoznice so včeraj istočasno na cesto že osmič šli tudi prebivalci ob Ormoški cesti v Spuhlji.
Sergeja Puppis Freebairn, vodja odbora civilne iniciative za Ptujsko obvoznico, ki se je po protestu v Spuhlji pridružila tudi protestnikom v Cvetkovcih, pravi, da dnevno po cesti Ormož – Ptuj prevozi do 1300 kamionov in do 15.000 vozil. »Naj spomnimo, da je bila hitra cesta umeščena v lokacijske načrte občin že daljnega leta 1997,” je dodala.


Poslanka MOJCA ŽNIDARIČ (SMC) ne stoji križem rok

Poslanka SMC MOJCA ŽNIDARIČ pove, da je 26.junija dobila odgovor s strani DARSa oziroma vodje projekta Bogdana Vreznerja, da dela na viaduktu Sejanca nemoteno napredujejo, ne sicer po planu, ampak dela potekajo. Vzrok odstopanja od plana da je potreba po preprojektiranju enega od podpornih stebrov in posledično prekladne konstrukcije, kot posledica drugačnega poteka železniške proge pod objektom, (kar prej niso vedeli).
Dela 1. faze bodo tako končana šele konec leta. Spomladi 2020 pa bi takoj nadaljevali z 2. fazo do končnega dokončanja objekta, zagotavlja Vrezner ter dodaja, da pa je nadaljevanje gradnje odvisno od odvijanja postopkov pridobitve gradbenega dovoljenja (GD), natančneje pridobitve OVS (okoljevarstvenega soglasja) in GD po integralnem postopku, kar zadnje čase traja dolgo. Pred pridobitvijo GD pa ne morejo objaviti razpisa.

Podrobnosti:

Izvajalec za Pomgrad ima podpisano pogodbo za obe fazi viadukta Sejanca.
I. Faza pomeni vse v betonskem delu, teh del bo do konca tega leta, potem se pričakuje prekinitev zaradi zimskih razmer in na to
II. Faza, zaključna – asfaltiranje.

Zakaj se je gradnja viadukta nekoliko podaljšala?
Železnica je ob posodabljanju žel. proge, tir zamaknila za 3-4 metre, (kdaj v prihodnosti se morebiti predvideva 2 tirna proga) – zato je bilo potrebno en steber in del viadukta preprojektirati, kar je časovno vzelo nekaj časa, saj so projektanti morali na novo izračunavati statičnost idr.

DARS je v tem času naredil razpis in izbral izvajalca za PRESOJO VPLIVOV NAOKOLJE, ker je novembra lani MOP odredilo, da je potrebno Okoljevarstveno soglasje za 2. odsek. Presoja vplivov na okolje bo končana in pregledana do SEPTEMBRA LETOS.
Takoj nato bo DARS oddal vlogo za gradbeno dovoljenje – po integralnem postopku.
– Finančna sredstva DARS – so v pridobivanju (vloga EIB)
– Potrjena sta oba investicijska programa (do Markovcev).

Na zadnjem sestanku v Markovcih je Aleš Prijon, državni sekretar na Mininstrstvu za okolje in prostor, ki je na pobudo Žnidaričeve prvič prišel na ta sestanek, imel s seboj sklep vlade, iz leta 2012, da se vse aktivnosti na tej cesti ustavijo, ker ni soglasja lokalnega prebivalstva, kje bi šla trasa (severno ali južno od Ptuja).

V prejšnjem mandatu so se potem vsi župani poenotili glede južne variante pri Ptuju, zdaj spet niso enotni. Občina Videm ima nekaj pomislekov.

V načrtu je priprava študije variant tras južno od Ptuja. Izvajalec je že izbran. Tako, da se »zadeva« premika, ampak ne tako hitro, kot bi si želeli, obžaluje Žnidaričeva.