Tudi razvojno raziskovalni center Ormož se je z dogodkom DAN ZA TRAJNOSTNO MOBILNOST – DAN ZA PRIHODNOST, ki je potekal v okviru evropskega projekta URBACT Econnecting,  pridružil aktivnostim v Evropskem tednu mobilnosti. Z različnimi dogajanji na Kerenčičevem trgu, ki so potekala minuli petek dopoldne, je dan prinesel tudi »okroglo mizo«, kjer so poznavalci in strokovnjaki razpravljali o izzivih in priložnostih mestnih jeder pri uvajanju trajnostne mobilnosti ter oblikovanju zelenih in ljudem prijaznih prostorov:  

 

Dogajanja so se začela ob 9.uri in trajala nekaj čez poldan. Na Kerenčičevem trgu in okrog Hostla je bilo možno preizkusiti e- kolesa in e-skiroje; spoznati električni avtomobil in ga primerjati s klasičnimi avtomobili, se seznaniti z varnostjo v prometu, se naučiti na hitro popraviti kolo ali se ustaviti ob stojnicah ormoške policije, Centra ponovne uporabe in Razvojno raziskovalnega centra Ormož; pa to še ni bilo vse: na ustvarjalnem odru je potekal prikaz vožnje z monokolesom, z glasbo je razveselil gimnazijski band, s plesom pa plesna skupina Mavrica.  Zelo zanimiva pa je bila razprava oziroma, (kot rečemo:) »okrogla miza«, kjer so poznavalci in strokovnjaki predstavili svoje zamisli o zelenih mestnih jedrih in trajnih mobilnostih.  V razpravi, ki jo je vodil BORIS KEUC iz Razvojno regionalnega centra in  Regijskega centra za mobilnost Podravje je sodelovalo 6 udeležencev: O »Viziji razvoja mestnega jedra«, je spregovoril župan Danijel Vrbnjak, ki je med drugim dejal, da si občina Ormož močno prizadeva za oživitev mestnega jedra in želi na nek način ponovno ustvariti vzdušje izpred desetletij nazaj, ko je Kerenčičev trg center dogajanj v mestu. Potekale so delavnice s prebivalci, kjer so lahko predstavili svoje predloge, Ljubljanski urbanistični zavod pa je potem pripravil načrt za novo, atraktivnejšo  podobo Kerenčičevega trga.

Zbrani strokovnjaki in poznavalci za “okroglo mizo”

Sledila so mnenja ostalih sodelujočih na okrogli mizi:  Jošt Šmajdek iz  Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je spregovoril o trajnostni mobilnosti v mestnih jedrih, kako lahko s pametnimi prometnimi rešitvami, kakovostno peš in kolesarsko infrastrukturo, dostopnim javnim prevozom ter zmanjševanjem avtomobilskega prometa oblikujemo bolj zdrava, varna in privlačna mestna jedra, in da Ministrstvo že pripravlja ukrepe v tem smislu.

Dr. Aidan Cerar – urbani sociolog  iz Inštituta za politike prostora je spregovoril na temo: Mestni trg kot središče družbenega življenja in skupnostnega prostora:   »Nimamo neke magične rešitve, ki bi na vseh trgih delovala,« je dejal in dodal, da je vse odvisno od iznajdljivosti lokalne skupnosti.

Karmen Razlag iz Razvojno raziskovalnega centra Podravje je spregovorila o »Dravski kolesarski poti, ki bo tudi priložnost za povezovanje mest in skupnosti ter razvoj turizma.

Urška Kranjc  iz Ljubljanski urbanistični zavod je v nadaljevanju predstavila Urbanistične in oblikovne rešitve za Kerenčičev trg v Ormožu. Ureditev bo prinesla zanimive vodne postavitve in veliko zelenja.

O mestu po meri mladih je spregovoril ravnatelj OŠ ORMOŽ Aleksander Šterman. Pravi, da po pogovoru z mladimi, zaključuje, da si na Kerenčičevem trgu želijo več zelenja, klopi in ponudbo različnih dejavnosti.

Podjetnica doktorica Nataša Majcen je spregovorila na temo »Ko zaživijo ulice – mestna jedra kot priložnost za podjetnike«  »Podjetniki ne moremo več stati v zakulisju dogajanja, ampak se moramo približati, moramo se vključiti! Morda bi mali podjetniki z atraktivno ponudbo v mestna jedra lahko privabila več ljudi, potrebno bi jim omogočiti ugodnejše pogoje za delovanje.

Da je oživljanje mestnih središč  izrednega pomena tudi za turizem, je v nadaljevanju še poudaril župan.  Tako, da so vsako mnenje, namig oziroma predlog dobrodošli, saj spodbujajo iskanje inovativnih in konkurenčnih aktivnosti in posledično nastajanje, rast in razvoj malih podjetij, ki bi delovala na Kerenčičevem trgu.    Tako so razmišljali sodelujoči na »okrogli mizi«,  sicer pa je minuli dogodek  bil namenjen predvsem ozaveščanju javnosti o pomenu trajnostne mobilnosti ter spodbujanju prebivalcev k uporabi okolju prijaznejših oblik mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje, skupna vožnja in uporaba javnega prevoza…