V KS MIKLAVŽ PRI ORMOŽU so svoj 52.krajevni praznik zaključili s prireditvijo OD VASI DO VASI – PONOSEN SEM, DA SEM TU DOMA. Letos je prireditev potekala v Vuzmetincih in je bila peta za povrstjo:

Z glasbo je domačine in goste na prireditev že od daleč vabila domača glasbena skupina Zavzet, in vse je kazalo, da se obeta še eno prijetno druženje, ki so si ga Miklavžovčani pripravili v okviru svojega 52.krajevnega praznika. Gre za prireditev OD VASI DO VASI, s katero zaključijo prireditve v teku praznika.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, za veselo vzdudšje pa so potem nastopili še domači tamburaši ZLATE STRUNE.

Vuzmetinci je vas, ki se razprostira med Kajžarjem in Temnarjem ter Zasavci in Gomilo. Prireditev je potekala na vinorodnem Šerofu, od koder pogled sega vse do Vrablovščaka na drugem bregu, kjer stanuje krajevni svetnik Vogrinčev Branko, ki je tudi predsednik Vaške skupnosti Vuzmetinci.
Vuzmetinska dolina, v katero se pripeljete po glavni cesti iz smeri Miklavža, je bila že v davnini glavna prometna žila pri transportu premoga iz Presiškega rudnika in je povezovala kraje med MURO in DRAVO. Levo in desno so vinorodni griči, na katerih kraljuje trta različnih sort, je uvodoma po scenariju domačinke Slavice Gerič, obrazložil povezovalec programa Danijel Ozmec.
Sicer pa, tako kot v okoliških krajih tudi v Vuzmetincih častijo vinsko trto in vino. Za kozarec dobrega vina je treba trdo garati. Zato pa se tokrat niso igrali z vinom, pač pa z vodo. Namreč prireditev predstavlja tudi različne družabne igre, in PRVA igra je predstavljala – igro s kozarcem vode, ki si ga je treba podajati čez glavo.

GRB Vuzmetincev je ŽEMLJA

Tako kot vsi, ki nekaj veljajo, imajo tudi Vuzmetinčani svoj grb. Njihov grb je žemlja. Zakaj žemlja? Pri prebiranju zgodovinskih dejstev o Vuzmetincih, se najdeta dve razlagi.
Prva govori o tem, da so v Vuzmetincih bile bogate njive, vrhovi polni goric, ob potoku Trnava pa je bilo več mlinov. Ti so mleli in mleli. Iz moke pa so pridne roke spekle žemlje In te so simbol blagostanja.
Druga razlaga govori o tem, da je revno viničarsko prebivalstvo vedno upalo na boljše življenje. Sveža, dišeča žemlja, simbol bogastva, je bila nedosegljiva dobrina za viničarski živež, saj so si jih težko privoščili tudi premožni kmetje.
V Vuzmetincih sicer nimajo več nobenega mlina, še vedno pa imamo radi sveže, dišeče žemlje. Osnovna sestavina žemelj je moka. In to je bila napoved za drugo igro – mletje pšenice v možnarju in sejanje moke.

Od kod ime »Vuzmetinci«?

Nemalokrat se ljudje sprašujejo, kdo je dal krajem imena. O nastanku imena Vuzmetinci govori anekdota. Po izgonu Madžarov s Štajerske so ti nasilneži še vedno vdirali in ropali po tukajšnjih krajih. Ko so plenil, so med seboj govorili ˝Vuzmi njemu i novce˝, kar je pomenilo VZEMI MU ŽIVINO IN DENAR. Pogosto so se slišale tudi besede ˝mari i vosmeti˝, kar je pomenilo UBIJ IN GA ZAVRZI. Tako je iz besede VOSMET nastalo ime vasi Vuzmetinci.

KJE je nafta?

Tretja igra pa je predstavljala vrtanje v zemljo, in je tudi imela določen pomen: Namreč – malo je manjkalo, pa bi Vuzmetinčani postali naftni mogotci. Stoletje je prav nafta burila duhove prebivalcev. Da je nafta res prisotna v Vuzmetinski grabi, potrjuje dejstvo, da so pričeli z raziskavami že Nemci že med 2.svet. vojno. V letih 1943 in do konca vojne so vrtali v Petlarkinem svetu. Po vojni je z geološkimi raziskavami začela še nova oblast. Okupatorske vrtine so opustili ter se v letih 1950-1955 preselili na današnjo lokacijo. Naredili so šest vrtin in jih čez nekaj let opustili. Raziskave so potekale skozi več desetletij, toda vrtin niso usposobili.

Nafta je zahtevala tudi tragično žrtev

Baje si je stari Lakič zabil v glavo, da je na njegovem gruntu izvir nafte. Želja po bogastvu ga je gnala čez vse razumne meje in je neumorno kopal. Vaščani so radovedno in z dobršno mero humorja spremljali Lakičevo početje. Ko je že skoraj obupal, se je našel vaški hudomušnež in mu ponoči v jamo nalil nekaj petroleja. Zjutraj, še v mraku, se je kopač spustil v jamo. Ob vstopu na lestev ga je pričel dražiti vonj po petroleju. Z rokami je tipal po razmočeni ilovači in jo nosil pred obraz in duhal. Od razburjenja je kar drgetal in še bolj je zavihtel kramp in lopato. Dogajanje je trajalo kar nekaj časa in vedno, ko je odnehal, mu je vaški šaljivec vlil v jamo nekaj petroleja. Lakič je ljubosumno čuval svojo naftno vrtino in jo od takrat, ko je zavohal petrolej, ponoči stražil z nabito puško. Lahko, da je slutil, da se nekdo norčuje iz njega, možno je tudi, da se mu je zamračil um… Neko noč se je zaslišal rezek strel in čez čas še eden. Pok se je razlegel po Vuzmetinski grabi v temno noč. Proti jutru je vasovalec ob poti naletel na truplo vaškega šaljivca. Ko se je zdanilo, so v globoki naftni jami našli tudi starega Lakiča, ki si je prestrelil glavo.


Iskanje nafte se nadaljuje

Pred nekaj leti so ponovno začeli upati o naftnem bogastvu. Vrtino imenovano ˝Kog 3 Vuzmetinci˝ so spet usposobili. Ampak na zadnje so raziskovalci naleteli na zelo kvaliteten zemeljski plin. Verjetno so za vuzmetinsko zalogo plina izvedeli Rusi in zato niso hoteli zgraditi južnega toka plinovoda čez Slovenijo, razmišljajo Vuzmetinčani, čeprav potem tudi s plinom ni bilo nič, pa tudi s toplo vodo ne, ki bi jo naj tudi odkrili. Vrtina je v glavnem danes zaprta. Nič hudega, tako nafta, plin in topla voda čakajo naše zanamce. Vedno je treba dolgoročno gospodariti, saj vendar ne smeš vsega porabiti takoj, se tolažijo v Vuzmetincih in upajo, da sosedje čez mejo do tega zemeljskega bogastva ne bodo prišli prej.

Vuzmetinski mojstri

V Vuzmetincih pa nimajo le neizkoriščenih naravnih bogastev. Imeli so tudi prave mojstre. Sodar Kelnerov Kondrad je znal popraviti še tako slab sod. In kakšne je znal narediti! V marsikateri kleti bo še dolgo zorelo vino v sodu iz Vuzmetincev.
V središču Vuzmetincev je ob Tomažičevi kmetiji, mimogrede tam je bil doma naš čisto pravi župan, stala kovačija, ki je imela ogromno dela. Konji so potrebovali podkve, vozovi so se lomili na slabih cesta, kmetje so rabili orodje. Danes kovačije ni več, ostala je le slaba državna cesta. Pri Tomažičevih je bila tudi gostilna, na nasprotni strani pa mesnica.
Imeli so tudi totngrobarja NOVAKOVEGA Tuneka, brez katerega bi marsikateri mrlič pri Mikloši ostal nad zemljo, namesto pod njo. Bil je tudi čevljar in tako poskrbel, da nihče ni bil bos ali pa hodil okrog z raztrganimi čevlji.

Ja, pa trgovino so tudi imeli, tam doli pri Vukanu. Danes nanjo spominja le razpadajoča mogočna hiša. Danes pač Vuzmetinčani nakupujejo v mestih, v velikih trgovskih centrih…

Če je kdo potreboval kakšno »alfo«, jo je Govedičov Lujzek hitro naredil. Ne tako tanko, kot jih danes kupujemo in v nekaj letih pregori. Takšno, ki je držala zelo dolgo.

Iz omenjene KOVAČIJE so ostale le še podkve, ki prinašajo srečo… namreč naslednja igra je bila metanje podkev.

V Vuzmetincih imajo »Prleško Planico«

So pa v Vuzmetincih ponosni na svojo Prleško Planico, ki je nista zasnovala brata Gorišek, pač pa jo je naredil Plohlov Vladek s svojo mehanizacijo in pridne roke zanesenjakov. Na njej se tudi odlično skače. Težava je sneg, ki ga je malo in mile zime.

Zakaj v Vuzmetincih nimajo krav?

Vuzmetinčani so delovni in pridni. Le tu in tam se najde kakšna zaplata neobdelane zemlje. Večina ljudi je dnevnih migrantov Zaposleni so v bližnjih in daljnih krajih. Kmetje se ukvarjajo s poljedelstvom in vinogradništvom. Vedno manj je goveje živine, čeprav je včasih imela kravo vsaka hiša. «Ne, ni vzrok, da nismo želeli delati, in da se ne izplača. Slišali smo, da je goveja živina največji onesnaževalec, večji od avtomobilov. Ker pa smo izredno ekološko ozaveščeni, smo si rekli: Prodajmo krave in kupimo avte…«, opis domačega kraja zaključi domačinka Slavica Gerič.

Vmes je nastopil še »Jeruzalemski kvartet«, tekmovalci, ki so zastopali svoje vasi, pa so dali vse od sebe. Končno pa se je najboljše odrezala ekipa iz Hermancev, kar pomeni, da bo prireditev OD VASI DO VASI prihodnje leto v Hermancih.
Veselja ni manjkalo, sicer pa je zbrane ob obloženih mizah še dalje zabavala glasbena skupina Zavzet. Do noči…

UTRINKI:

Kje je nafta?

Kje je nafta?


Gremo naši!

Gremo naši!


Pazi, da ne poliješ...

Pazi, da ne poliješ…


Ko se ob letu znova snidemo...

Ko se ob letu znova snidemo…

Smo vsi?

Smo vsi?


Slavica Gerič (desno), Emil Trstenjak (levo)

Slavica Gerič (desno), Emil Trstenjak (levo)


Kvartet JERUZALEM

Kvartet JERUZALEM


Ponosen sem, da sem tu doma!

Ponosen sem, da sem tu doma!