Slavko Petek raziskuje zgodovino Čebelarskega društva Ormož (Z rednega občnega zbora Čebelarskega društva Ormož:)

1898 SLOVENSKI ČEBELAR
Že prvo leto sta plačala »udnino« naslednja »uda« – člana iz naše okolice:
Majcen Janez, Mergovci — Sv. Tomaž pri Ormožu
Caf Jakob, dekan — Sv. Tomaž pri Ormožu

Novi »udje« čebelarskega društva za leto 1899.
Pristopili so sledeči častiti udje:

Šolsko vodstvo na Humu — Ormož ob Dravi
Plohl Tomaž, v Koračicah 5 — Sv. Tomaž pri Ormoži
Štrenkl Simon, učitelj — Središče, Polstrau

Novi »uda« čebelarskega društva v letu 1901:

Rep Martin — Sv. Tomaž pri Ormožu
Serajnik Domicijan, nadučitelj— Ptujska Gora pri Ptujem. (pozneje je služboval v Ormožu)

Novi ud čebelarskega društva leta 1902:
Hojnik Jernej v Trnovcih — Sv. Tomaž pri Ormožu

November 1902 – SLOVENSKI ČEBELAR – letnik 5, št.: 11, stran 139
Poroča, da se je
Jože Rajšp – nadučitelj v Ormožu – udeležil prvega čebelarskega tečaja na slovenskem, ki se je vršil 6. in 7. oktobra 1902 v Šmarju pri Jelšah.
Član od leta 1903.

Leta 1903 je plačal članarino tudi:
Sivka Anton, nadučitelj — Sv. Tomaž;

September 1903 – SLOVENSKI ČEBELAR – letnik 6, št.: 9
Drugi slovenski čebelarski tečaj se je izvedel 28. in 29. junija 1903 pri Sv. Andražu.
Zbralo se je gotovo okoli dvesto udeležencev na prijaznem griču pri sv. Andražu. Ogromno večino so tvorili vrli slovenski kmetje in posestniki. Prvotno smo mislili, da je večina slušateljev iz domače župnije, a kmalu smo se prepričali, da je razen teh bilo veliko več udeležencev iz bolj oddaljenih krajev; najobilneje je bil zastopan ormožki okraj, za tem ljutomerski, ptujski in v. lenartski, več jih je bilo tudi iz mariborskega okraja. Iz ptujskega okraja bili so razen domačinov udeleženci zlasti s ptujskega polja in Haloz. Pojedini zastopniki pa so bili tudi iz celjskega, brežiškega in slovenjegraškega političnega okraja. Tako da je na tem čebelarskem shodu bil zastopan res ves del slovenske Štajerske. Razen v ogromni večini zbranih posestnikov in kmetov je bilo po kakih 15 udeležencih častno zastopano tudi spodnještajersko slovensko učiteljstvo, ki je s tem zopet pokazalo, da se zanima za vsak pojav na narodnogospodarskem polju in da je drage volje vedno med onimi, ki bi radi dvignili blagostanje ubožnega slovenskega naroda.
Ob tej priliki so se dogovorili, da bodo udtanovili „Slovensko čebelarsko društvo za Spodnjo Štajersko.”
Ustanovitveni občni zbor je bil 5. 4. 1904 na Ptuju. Drugi občni zbor društva je bil 29. decembra 1904 v narodnem domu v Ptuju.
Prav tako so v letu 1904 tudi v Ormožu ustanovili podružnico „Slovenskega čebelarskega društvo za Spodnji Štajer”. Načelnik podružnice je bil Domicijan Serajnik, učitelj v Ormožu.
Februar 1905 – SLOVENSKI ČEBELAR – letnik 8, št.: 2, stran 32
„Slovensko čebelarsko društvo za Spodnji Štajer.” Brez hrupa se je vršil II. občni zbor tega društva 29. decembra 1904. v Narodnem domu v Ptuju. Predsednik gosp. profesor Zelenik iskreno pozdravi vse došle, katerih je okoli 50, posebno pa zastopnika „Slovenskega čebelarskega društva” iz Ljubljane g. Bukovica in g. Kurbusa iz Slivnice pri Celju.
Tajnik Ivan Strelec prečita zapisnik I. občnega zbora od 5. aprila 1904, potem pa poroča o delovanju društva v prvem letu.
Osnovalo se je 12 podružnic s 340 člani. Podružnica Ormož je štela 41 članov.
Za ustanovitev podružnic si je stekel največ zaslug društveni potovalni učitelj g. Ivan Jurančič, kateremu se je izrekla iskrena zahvala.

April 1907 – SLOVENSKI ČEBELAR leto 10, št.: 4, stran 62
Pri Sv. Tomažu pri Ormužu dne 6. januarja; se je ustanovila podružnica.
Zelo aktivno je delovala do prve svetovbe vojne. Potem je ugasnila. Čebelarji so se priključili ormoški podružnici.

Avgust 1919 – SLOVENSKI ČEBELAR leto 22, št.: 8, stran 120

Vesti iz podružnic

Čebelarski shod in ustanovitev čebelarske podružnice v Središču. V nedeljo, dne 27. malega srpana se je vršil v Središču v društvenem domu lepo uspeli čebelarski shod. Na shodu je predsedoval naš neumorno delavni in priljubljeni g. Jurančič, ki so ga čebelarji z velikim zanimanjem poslušali.
Po predavanju se je ustanovila nova čebelarska podružnica za Središče in okolico. Pristopilo je takoj 29 članov. Izvolil se je sledeči odbor: Franc Hernja, predsednik; Ernest Novak, podpredsednik; Ivan Čuček, tajnik in blagajnik; Martin Dogša in Alojz Štiberc, odbornika.

Leta 1920 je imela ormoška podružnica 20 članov, središka pa 32 članov.
Leta 1921 je imela ormoška podružnica 27 članov, središka pa 28 članov.
Leta 1922 je imela ormoška podružnica 19 članov, središka pa 19 članov.
Leta 1923 je imela ormoška podružnica 18 članov, središka ni.

Konec leta 1923 Domician Serajnik po 30 letih vodenja društva preneha čebelariti in izstopi iz društva. Predsedstvo prevzame Ivan Hanželič iz Hardeka.
Leta 1924 je imela ormoška podružnica 13 članov.
Leta 1925 je imela ormoška podružnica 21 članov.
V Središču ob Dravi se 30 avgusta 1925 ustanovi Čebelarska podružnica. Jakob Bratuša je predsednik.
Prisotnih je 8 čebelarjev.
Leta 1926 je imela ormoška podružnica 17 članov, središka 14 članov.
Pod mariborsko čebelarsko zvezo:
Leta 1927 je imela ormoška podružnica 16 članov, središka 13 članov.
Leta 1928 se sedež ormoške podružnice prestavi v Veliko Nedeljo. Predsednik postane Preindl Rado – šolski upravitelj pri Vel. Nedelji.
Leta 1931 je imela ormoška podružnica 23 članov, središka 15 članov.
Zanimiva je naslednja statistika, ki nam kaže, kateri stanovi so včlanjeni v Slovensko čebelarsko društvo: posestnikov 854, duhovnikov 59, učiteljev 178, uradnikov 106, železničarjev 83, obrtnikov 245, zdravnikov 12, delavcev 63, raznih 568, uradov in društev 38, uredništev listov 51, šol 51, Skupno 2.293.
Marec 1932 – SLOVENSKI ČEBELAR leto 35, št.: 3, stran 44
Podružnica za Ormož in okolico je imela svoj redni občni zbor dne 6. januarja 1932. Navzočni so bili sami čebelarji-okoličani, ki se niso ustrašili ne dolge in težavne poti in ne denarnih izdatkov za podružnico. Čebelarji, posnemajte našega vrlega in naprednega čebelarja g. Franca Klemenčiča iz oddaljene tomaževske župnije. Četrt stoletja je že član podružnice. Ne zamudi nobenega zbora, nobene seje, nobenega čebelarskega predavanja. In čebelarji iz Ormoža? -— Vzela jih je kriza, »mraz«. Kljub pičli udeležbi je bil dveurni potek zbora vsestransko zadovoljiv, poročila so bila izčrpna, razprave in pogovori tovariški, zanimivi in poučni. Ne ustrašimo se sedanje krize! je poudarjal predsednik. Učimo se sloge, delavnosti in požrtvovalnosti od naših čebelic! Čim bolj se bomo družili, tem lažje bomo spoznavali naše težnje, tem izdatnejša bo naša medsebojna tovariška pomoč.
Leta 1931 je imela ormoška podružnica 26 članov, središka pa 14 članov.
Leta 1932 je imela ormoška podružnica 16 članov, središka pa 20 članov.
Leta 1933 je imela ormoška podružnica 19 članov, središka pa 20 članov.
Leta 1934 je imela ormoška podružnica 25 članov, središka pa 13 članov.
Leta 1935 je imela podružnica Ormož – V. Nedelja 26 članov, središka pa 17 članov.
Leta 1936 je imela podružnica Ormož – V. Nedelja 29 članov, središka pa 17 članov,
Leta 1937 je imela podružnica Ormož – V. Nedelja 34 članov, središka pa 17 članov.
Leta 1938 je imela podružnica Ormož – V. Nedelja 30 članov, središka pa 18 članov.
Leta 1939 je imela podružnica Ormož – V. Nedelja 25 članov, središka pa 19 članov.
Slovensko čebelarsko društvo s sedežam v Ljubljani je leta 1939 imelo 3826 članov. Iz statistike je razvidno, da je bilo 2.411 čebelarjev kmetovalcev, 241 čebelarjev učiteljev, 49 čebelarjev duhovnikov, 256 čebelarjev uradnikov, 280 čebelarjev obrtnikov, 39 čebelarjev železničarjev, 92 čebelarjev trgovcev, 287 čebelarjev delavcev in 171 čebelarjev raznih drugih poklicev.
V drugi svetovni vojni je »Slovenski čebelar« izhajal na od italijanov okopiranem ozemlju do kapitulacije Italije. Leta 1944 nemci niso dopustili izhajanja Slovenskega čebelarja. Znova je pričel izhajati po končani vojni.
Nemci so čebelarstvo precej podpirali, nadejajoč se, da jim bo obilnejši donos medu tudi pripomogel k njihovi »prehranjevalni politiki«. Čebelarji so morali oddajati med in vosek, da so dobili za to sladkor za krmljenje.
Mnogo čebelnjakov z živaljo vred je pogorelo ali bilo izropanih. Drugod so zaradi odsotnosti čebelarjev družine največkrat preminule. Ob popisu čebelarstev se je dognalo, da je število panjev zelo padlo tudi tam, kjer so bili čebelarji doma. Saj zaradi ovir pri potovanju ni bilo mogoče čebel redno oskrbovati in jih prevažati v pašo. Sladkorja za dokrmljenje ni bilo mogoče dobiti niti približno ustrezajoče količine. Zato so si čebelarji pomagali edinole s krčenjem števila družin.
Ugotovljeno je, da je zelo padlo število družin v naših krajih. Uničenih je bilo veliko čebelnjakov in raznešenega dosti čebelarskega orodja. V opuščenih panjih so molji uničili satje in se zajedli celo v les.
V letu 1945. je poslalo imenike članov le še 22 podružnic in prijavilo 450 članov. Vzrok temu majhnemu odzivu so bile vojne razmere in prometne težkoče. Saj je bilo društvo od vseh podružnic skoro popolnoma odrezano.
Po vojni je pričelo delovati Čebelarsko društvo Ptuj, v katerega so bile včlanjene Čebelarske družine iz Velike Nedelje , Središča ob Dravi, Obreža in druge.
27. jan. 1952 so si ustanovili čebelarji iz Središča ob Dravi in okolice na ustanovnem občnem zboru novo samostojno Čebelarsko društvo s sedežem v Središču ob Dravi. K temu so jih prisilile razne okoliščine, med katerimi je najvažnejša ta, da zaradi oddaljenosti 32 km od svojega matičnega društva v Ptuju, kamor je prej spadala njihova čebelarska družina, niso mogli imeti takih stikov in povezave z njimi kot jo potrebno za normalni razvoj čebelarstva v njihovem kraju.
Pričeli so se politični pritiski na čebelarje in čebelarska društva, češ, da so privatniki in kapitalisti in da se morajo včlaniti v zadruge.
Na Zvezi čebelarskih društev v Ljubljani soeleta 1954 z odobravanjem sprejeli soglasen sklep, da želimo v prid čebelarstva sodelovati z Glavno zadružno zvezo, z Okrajnimi zadružnimi zvezami in s Kmetijskimi zadrugami. V ta namen naj bi se pri omenjenih kmetijskih organizacijah ustanovili čebelarski odseki, ki naj bi skrbeli zu stalno povezavo z nami.
Niso pa vsi tovariši, ki jim je bila poverjena naloga, da ustanove te odseke, delali tako, kot je bilo dogovorjeno z Glavno zadružno zvezo. Nekateri so napačno tolmačili ustanavljanje čebelarskih odsekov in zahtevali od naših članov, da izstopijo iz društev in družin. Če bi se to nadaljevalo, bi bila naša čebelarska organizacija, ki je že neštetokrat dokazala, da je kos svojim nalogam, kmalu razbita. Izrazita primera, kako se ne bi smelo organizirati pri okrajnih kmetijskih zvezah in kmetijskih zadrugah čebelarskih odsekov, sta Ptuj in Št. Lovrenc na Dravskem polju. Tam je bila naša organizacija proti volji članstva popolnoma razbita. Prav tako so poskušali razdirati v Mariboru in v Središču ob Dravi, kar pa jim zaradi odločnosti članstva ni uspelo.

OBČNI ZBOR ČEBELARSKE DRUŽINE V VELIKI NEDELJI
8. februarja 1959.
Družina je obstajala že pred vojno. Po vojni je bila včlanjena v čebelarskem odseku pri KZ, ko pa je ta prenehal delovati, se je postavila spet na lastne noge.
Delavnost našega društvu je v primeri z letom 1957 precej popustila, že sam predsednik tovariš Jože Šnajder je v svojem poročilu omenil mrtvilo, ki se je pojavilo! Poročilo je bilo kaj kratko. Društvo, ki šteje 31 članov, je imelo samo 4 seje.
Izvoljen je bil stari odbor in sicer: Jože Šnajder (predsednik), Rudolf Mlinarič (tajnik, blagajnik), Lovrenc Žnidarič, Avgust Dovečar, Ivan Lovrec, Blaž Tkalec, Alojz Horvat. V nadzornem odboru so: Rudolf Tkalec, Radko Aleksič in Herman Pajek.

POROČILO o 10. rednem občnem zboru ZČDS leta 1961
Ptuj ima 6 družin s 116 člani. Društvo je ustanovilo dve novi družini, Ptuj in Ormož.
Čebelarska družina Velika Nedelja obstaja že skoraj pol stoletja. Le redko katera družina se lahko ponaša z neprekinjenim delom, kljub vsem teritorialnim in političnim spremembam.
Med okupacijo in pozneje je začelo čebelarstvo pešati. Ogromne pašnike in gozdne površine, ki so bile zaraščene z različnim medovitim grmovjem, so bile skrčene. Obširna polja, zasejana z ajdo, so zginila. Tu ajda ne uspeva več in ne rodi.
1962 ČD Ptuj ima 6 družin s 197 člani. Najbolj delavna je družina Velika Nedelja. Upravni odbor je imel 8 sej.
Središče ima zelo majhno društvo; šteje samo 23 članov. Odbor je imel 5 sej.