Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je minuli teden razveselila s predavanjem arhivarke in zgodovinarke Marije Hernja Masten, na temo pestre zgodovine Ormoža. Predavanje je bilo posvečeno 750 letnici prve pisne omembe Ormoža, ki jo slavimo letos:

Lepo se je bilo zazrti v preteklost, morda obnoviti znanje o pestri zgodovini Ormoža – mestu, ki je zraslo na ravnici nad Dravo, ki je bila poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št. Bronastodobni Ormož je po pomembnosti presegel vse okoliške kraje in ga zaradi svoje velikosti in urbanistične zasnove prištevamo med največje naselbine v vzhodno-alpskem prostoru. Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, bivanjski, celo kulinarični in pivski kulturi takratnih prebivalcev, je uvodoma spomnila predavateljica Marija Hernja Masten. Naselbina je iz neznanih razlogov propadla, mesto pa je doživelo ponoven vzpon šele v srednjem veku. Prvič se ime naselbine Holermůs omenja v listini iz leta 1273. Čas, ko se prvič omenja Ormož, je bil čas bojev za vzhodno mejo med ogrskimi kralji in Salzburško nadškofijo, zato je že leta 1293 dobil iz strateških razlogov trške pravice, leta 1331 pa mestne pravice. V čast ptujskemu graščaku Frideriku, ki je mestu podelil mestne pravice, so mesto začeli imenovati Friedau, vendar se staro ime Holermuos ni povsem izgubilo. Po glasovnih spremembah skozi stoletja se je ime mesta oblikovalo v sedanje ime Ormož.
Drugi del obujanja spomina na zgodovino Ormoža je predavateljica posvetila Ormožu pred 2.svetovno vojno, spomnila na Majeričev sanatorij za zdravljenje revmatičnih bolnikov z mednarodnim slovesom in razcvet splošnega obrtništva v Ormožu, ter nadaljevala v čas petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je z družino – do selitve na Ptuj – živela v Ormožu, na katerega jo veže vrsta zanimivih spominov, ki jih delila z obiskovalci.

Marija Hernja Masten, upokojena arhivarka in zgodovinarka, Ob znanstveno-strokovnem delu je ves čas bila – in je še – aktivna tudi na področju kulture in turizma. Je častna občanka Mestne občine Ptuj, leta 2020 je prejela tudi najvišjo državno nagrado za življenjsko delo s področja arhivarstva, Aškerčevo nagrado, ki jo podeljuje Arhivsko društvo Slovenije. Bila je urednica številnih zgodovinskih zbornikov na ptujskem in ormoškem, med drugimi je bila tudi urednica strokovne monografije, ki je izšla leta 2005 Ormož skozi stoletja številka V.


Naj še spomnimo: Knjižnica ima ob 750 letnici prve pisne omembe mesta Ormož, še do 31.marca odprt natečaj, ki ga naslavljajo OVEKOVEČIMO SPOMINE. K sodelovanju vabijo vse generacije, da s svojim prispevkom na svojstven način poskrbite, da spomini na mesto Ormož, njegove ljudi ali dogodke ne bodo utonili v pozabo.

VEČ v oddaji UTRIP ORMOŽA, 9. marca 2023 ob 20.uri in v oddaji AKTUALNO, 10. marca 2023 ob 20.uri.