V Knjižnici Franca Ksavra Meška je nocoj potekala Javna tribuna na temo SLOVENSKI IN ORMOŠKI SOKOLI SKOZI ČAS, ki so jo v sodelovanju s prof.dr. IVANOM ČUKOM iz Univerze v Ljubljani in DUŠANOM GERLOVIČEM –  predsednikom Sokolske zveze Slovenije ter članom upravnega odbora Sokolskega društva Ormož, pripravili ob 160-letnici obstoja in delovanja slovenskega sokolsko-športnega gibanja in ob 112 letnici Sokolskega društva Ormož. Že takratno zavedanje o pomenu telesne aktivnosti, sploh pa organiziranost sokolskih telovadnih društev navdušuje še danes: 

 

Prof.dr. IVAN ČUK, soavtor knjige »Prevarani Sokoli«,  je najprej predstavil zgodovino, vpliv in pomen sokolskega gibanja skozi čas.   Zgodovina sokolstva je zanimiva in bogata. Začetki segajo v leto 1862 na Češko, kjer je dr. Miroslav Tyrš z ustanovitvijo »Telovadnega društva« postavil temelje za kasnejše SOKOLSTVO.   »Na slovenskem pa so že naslednje leto, 1. oktobra 1963 ustanovili prvo društvo Južni Sokol in tako lahko trdimo, da je prav v Ljubljani bilo ustanovljeno PRVO telovadno društvo z imenom SOKOL na svetu,« je dejal prof. dr. Ivan Čuk in dodal, da pa so ljubljanski meščani imeli možnost organizirano telovaditi že vse od leta 1844 pod vodstvom bivšega častnika Štefana Mandiča.  In prav v Mandičevem zasebnem zavodu seje v teku let oblikovala skupina ljubiteljev telovadbe, ki so bili pobudniki za ustanovitev društva.   Tako je konec julija 1862 po Ljubljani zaokrožil poziv »Zdrava duša v zdravem truplu« (telesu).    V pozivu so poudarili, da je že marsikomu znano, »kako koristna je telovadba ali gimnastika, kako se s telovadbo krepča telo in duša«, zato bi bilo prav, da bi se tudi v Ljubljani »bolj vdomačila, in da bi se napravilo gimnastično ali telovadno društvo«.   »Ob tem je zanimivo tudi dejstvo, da so že tedaj bili pozorni na slovenski jezik in ob grškem izvirniku gimnastika uporabili slovenski izraz telovadba,« je izpostavil govornik prof.dr. Ivan Čuk.

Za očeta slovenske telesne kulture velja telovadec, pravnik, publicist in glasbenik Viktor Murnik, ki je leta  1904 slovensko telovadno vrsto prvič popeljal tudi na mednarodno tekmovanje.  Pod njegovim vodstvom so trenirali tedanji najboljši slovenski telovadci,  (olimpionika Stane Derganc, Leon Štukelj, Josip Primužič, Stane Vidmar  in mnogi drugi…)

»Sokolska ideologija pa je takrat spodbujala predvsem narodno in kulturno zavest ter širila demokratičnost, tovarištvo, domoljubje in spoštovanje maternega jezika,«  je poudaril prof.dr. Čuk.
Slovenska sokolska zveza (SSZ) je bila ustanovljena 1. oktobra 1905. Ob ustanovitvi je štela 17 društev.

Po ustanovitvi se  je po Sloveniji  pričelo  obdobje  pospešenega razvoja  »sokolstva«  in  nastajanje novih društev. Število društev je tako            naraslo, da se  je  pojavila  potreba  po regionalnem povezovanju.  Po  češkem zgledu  so začeli  ustanavljati župe,  ki so  predstavljale  vez  med društvi in  zvezo, skrbele za telovadbo in prirejale župne zlete in tekmovanja, ter pomagale  društvom z vaditelji in orodjem. Leta 1905  se je Slovenska  sokolska  zveza vključila  v mednarodno gimnastično zvezo in se redno udeleževala mednarodni tekmovanj.  Leta 1922 je bilo tudi že prvo svetovno prvenstvo na slovenskih tleh. SSZ je za ta namen v Župančičevi jami v Ljubljani zgradila stadion za 55 tisoč gledalcev.

Sokolskih društev v Sloveniji je bilo vse več. Število  članov  je  raslo.  Tik  pred  prvo  svetovno vojno je  bilo  v Slovenski sokolski zvezi  že  93  društev oziroma 1040 članic in 6613 članov.

A je kmalu po koncu II. Svetovne vojne  bilo sokolstvo razpuščeno. Mnogi sokolski domovi in društva so prevzela ime Telovadno društvo Partizan (TVD Partizan).

 

Sokolstvo v Ormožu

 

Prvo SOKOLSKO DRUŠTVO ORMOŽ je bilo ustanovljeno leta 1912 po vzoru takratnega slovenskega sokolsko-športnega gibanja, pa je v nadaljevanju dejal  DUŠAN GERLOVIČ – predsednik Sokolske zveze Slovenije ter član upravnega odbora Sokolskega društva Ormož.

Takratni prebivalci Ormoža so izvajali različne oblike športne vadbe  in kulturnega ustvarjanja ter organizirali sokolske zlete v Mestni grabi.

Tudi v Ormožu je sokolstvo zamrlo po drugi svetovni vojni, Sokolsko društvo pa so v Ormožu znova  ustanovili leta 2002.   Danes društvo izvaja različne dejavnosti, ki so namenjene športu za zdravje, kulturi in celostnemu razvoju ter promociji Ormoža in Slovenskih goric. Ormoško sokolsko društvo deluje znotraj  Sokolske zveze Slovenije (SZS), ki pa je   bila ponovno ustanovljena leta 1995 ter idejno nadaljuje vizijo sokolstva. Spodbuja gibanje za vse generacije,  in to  preko različnih programov združenih pod imenom  »S športom je življenje lepše«. V današnjo SSZ so vključena mnoga telovadna in kulturna društva ter zveze. Sokolska zveza Slovenije danes vključuje več kot 60 društev in klubov po vsej Sloveniji, več kot 500 licenciranih vaditeljev in trenerjev, ki delujejo brezplačno, 30.000 članov v rednih športnih programih ter 20.000 ljudi, ki se udeležujejo občasnih programov. Od leta 2021 SSZ po vzoru Viktorja Murnika izdaja e-glasilo Slovenski Sokol, je še obrazložil Dušan Gerlovič.

Razen predstavitve današnjega poslanstva Sokolske zveze Slovenije, je tako »javna tribuna«  bila namenjen seznanitvi z zgodovino sokolstva v Sloveniji, pogovor z udeleženci, morda obujanje spominov, izražanju mnenj in pobud za nadaljnji razvoj športnih dejavnosti v občini.