Minuli teden je v Ivanjkovcih potekala javna razprava za izdelavo strokovne naloge »Opredelitev in vrednotenje terasastih vinogradov kot ključnih elementov krajine Ormoških in Ljutomerskih goric«. Namreč vse več vinogradnikov zaradi ekonomičnosti svoje vinograde na terasah želi spremeniti v vertikalne, kar pa bi ogrozilo značilnost krajine, oziroma zahteva spremembo Odloka o Krajinskih parkih.   Občini Ormož in Ljutomer sta izdelavo strokovne naloge zaupali STUDIU TSK, ki se ukvarja s krajinsko arhitekturo. Prvo fazo naloge oziroma prve ugotovitve, so predstavile krajinske arhitekte iz omenjenega studia in zbrale dodatne predloge in vidike udeležencev na razpravi:

Leta 1976 – deset let po začetku urejanja teras – je občina Ljutomer v svojem delu Jeruzalemskih goric razglasila Krajinski park Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice s površino 1345 ha. Šestnajst let pozneje je podobno naredila še občina Ormož, ko je leta 1992 ustanovila Krajinski park Jeruzalemsko-Ormoške gorice s površino 1910 ha. V obeh Krajinskih parkih je skupaj 581 ha vinogradov, od tega je 1/3 terasastih. Terasasti vinogradi so vinogradnikom sprva  pomagali gospodariti na nadpovprečno strmih pobočjih, danes pa jih cenimo predvsem po estetskih merilih in predstavljajo glavni turistični adut Jeruzalemskih goric.      Kot je znano pa se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pokrajinski videz Jeruzalemskih goric zaradi preurejanja terastih vinogradov v vertikalne vinograde znova začel temeljito spreminjati, saj to omogoča večje število trt na enoto površine,  in danes lažjo strojno obdelavo vinograda. Vertikalni nasadi v primerjavi s terastimi omogočajo tudi do 60 % več trt na enoto površine, kar poleg lažje in cenejše obdelave pomeni tudi večji zaslužek, tako na račun obilnejšega pridelka kot tudi kmetijskih subvencij.   Kot ugotavljajo poznavalci, bi naj na  območju obeh krajinskih parkov bila izravnana že približno polovica nekdanjih teras.  S spreminjanjem vinogradov v vertikalne nasade se ne spreminja le videz pokrajine, ampak se pojavlja tudi nevarnost erozije.

 

Tako se na pobudo občin Ormož in Ljutomer v prihodnje na podlagi strokovnih ogledov obetajo spremembe odlokov, ki urejajo oba krajinska parka. Opredelila se bodo mesta, kje so terasasti vinogradi zaradi ključnih elementov krajine nujni in kje so možne spremembe v vertikalo, kar bi naj rešilo zadrego vinogradnikov, kako preoblikovati terasaste vinograde, ki so torej manj donosni in bolj zahtevni za obdelovanje nazaj v vinograde v vertikali, hkrati pa upoštevati vsa zavarovanja iz Odloka o obeh krajinskih parkih, kjer  Zavod RS za varstvo narave terasaste vinograde varuje. Zametke načrta je skupaj z dr. Ines Babnik in Ano Pečnik predstavila dr. Tanja Simonič Korošak.    Prva faza študije je priti do čim več idej, je pojasnila Simonič Korošakova. Kot ugotavlja se prostor znotraj Krajinskega parka precej dinamično spreminja, kljub temu, da je krajinsko zavarovan. Do opuščanja terasastih vinogradov zaenkrat prihaja brez, da bi našli zakonodajni del, in da bi bilo to dovoljeno.  Zaradi razpoznavnosti teras, pa bi takšno krajino  bilo potrebno v vsakem primeru ohranjati, a tudi uskladiti z ekonomičnostjo vinogradov.    V smislu turistične znamenitosti so arhitekte poiskale tudi najboljše razgledne točke, od kje bi bilo zaradi  razgleda smiselno ohranjati terasasto obliko vinogradov oziroma NE SPREMINJATI krajine do koder je možen pogled z določene razgledne točke!  Tako so že predvidele,  kje bi – zaradi razgleda- bilo nujno ohraniti terase; kje bi bilo potrebo še preveriti dopustnost vertikalnih vinogradov, in kje so dopustne spremembe v vertikalne vinograde

Na javni razpravi sta bila prisotna tudi županja občine Ljutomer Olga Karba in župan občine Ormož Danijel Vrbnjak. Županja Olga Karba je med drugim opozorila na nevarnost plazov na območjih vertikalno zasajenih vinogradov, župan Danijel Vrbnjak pa je poudaril, da je najpomembnejše, da so vinogradi obdelani.

 Iz razprave v nadaljevanju je bilo razbrati, da si vinogradniki želijo, predvsem zaradi donosnosti in načina današnje tehnološke obdelave vinogradov,  vertikalnih zasaditev, a so tudi razumeli, da se Odlok o Krajinskih parkih mora dopolniti z natančnimi navodili na katerih vinorodnih površinah je terase možno preurediti v vertikalni vinograd.  Naslednji korak do rešitve problema bo sestanek z Zavodom za varstvo narave, ta bi se naj zgodil okrog 15. januarja v prihajajočem letu.