Avtorica prispevka:Katka Kovačec
Na sneženo soboto, 8.12.2012 ob 9.uri, smo se najvztrajnejši zbrali v lovskem domu LD Borisa Kidriča na Hajdini. Govora je bilo o zmeraj aktualni temi- kako postopati s psmi, ki v naravi nimajo nadzora.
Kot prvi nas je pozdravil Andrej Vaupotič, predsednik OZUL-a Ptujsko-Ormoškega območja, ki je bil v sodelovanju z LZS eden izmed glavnih pobudnikov okrogle mize. Izpostavil je namen in cilje tega srečanja. Predvsem je opozoril na dejstvo, da psi niso sami krivi, da so v naravi brez nadzora. Da je gibanje pač del njihovega življenja, vendar bi moralo biti nadzorovano, da bi lastniki morali biti bolj odgovorni za svoje ljubljenčke. Namen je bil tudi spregovoriti o zakonodaji ter ugotoviti, ali je sploh življenjska. Cilji pa so bili predvsem seznaniti javnost o odgovornosti lastnikov psov, o vplivu z vidika prenašanja bolezni, povzročanja prometnih nesreč in poškodb na divjadi ter opozoriti na skrb za domače živali- ne samo pse temveč tudi mačke.
Marko Burgar, uradni veterinar pri VURS-u na območnem uradu Murska Sobota, nam je predstavil sedanjo zakonodajo ter kakšna se sprejema nova. Poudaril je nekaj zelo zanimivih členov, izpostavil pa je nekatera nasprotovanja. Eden najbolj zanimivih primerov, predvsem za lovce, je ta: Po Zakonu o divjadi in lovstvu je opustitev iskanja zastreljene divjadi kaznivo, vendar pa je lahko pes po Zakonu o zaščiti živali označen kot nevaren, če psa, ki je ranjeno divjad ustavil in položil, nekdo vidi ter vas prijavi inšpektorju oz. uradnemu veterinarju. S tem psom potem seveda ne morete več na lov, saj mora biti v javnosti na povodcu ter z nagobčnikom. Za nas je morda zanimiva še ena stvar in sicer, da ima divjad v obori status domače živali in jo je kot takšno prepovedano streljati (razen ob nekaterih izjemah). Kot zadnjo zanimivo stvar pa je Burgar izpostavil še nasprotovanje med zakonom in etičnim kodeksom slovenskih lovcev. Kako ukrepati, kadar nam uradni veterinar ustno odredi, da moramo ustreliti določenega psa?
K sodelovanju smo povabili tudi policiste. Okrogle mize se je udeležil Igor Levstik, vodja policijskega okoliša iz Ptuja, ter Edvard Cvetko, komandir policijske postaje v Ormožu. Predstavila sta nam podatke o prometnih nesrečah, kjer so bili udeleženi psi, kolikokrat so dobili obvestila o psih brez nadzora, koliko je bilo izrečenih opominov in kazni…
Nekaj statistike iz Lisjaka (Lovski informacijski sistem) nam je prestavil mag. Srečko F. Krope. Pri izgubah srnjadi (izpostavili smo srnjad, ker je najštevilčnejša vrsta pri nas, pa tudi ker je določitev vzroka izgube lažja) so izgube zaradi psov na tretjem mestu. Vodilne izgube so na cestah, sledijo pa neznane, zatem pa izgube zaradi psov. Vendar se tudi pri izgubah na cestah zaradi prometnih nesreč lahko vprašamo, za koliko teh izgub so krivi psi brez nadzora, ki v naravi preganjajo srnjad. Predsednik lovske zveze pa nam je razjasnil tudi dilemo, ki se je odprla pri enem izmed prejšnjih govornikov. Etični kodeks nam ne dopušča, da bi sosedu pobili leglo psov, ni pa dileme, ko odstrel psa odredi uradni veterinar ali inšpektor zaradi obnašanja psa, ki je potencialno nevaren in se ga ne da odpoklicati ali kako drugače ustaviti.
Kot zadnja govornica pa nam je svoje vidike predstavila Kristina Pšajd, predsednica Društva proti mučenju živali, ki se lahko pohvali z 10-letnim delovanjem društva ter tudi z nazivom društva, ki dela v javno dobro. Izpostavila nam je vidike reševanja psov ter tudi mačk, nekatere njihove primere, kako je društvo ukrepalo ter kakšni so tudi drugi načini reševanja problemov psov ter mačk brez nadzora v naravi, vaseh in mestih.
Prireditev je povezovala Katka Kovačec, ki pa je kot zadnjega, zaključnega govorca zopet pozvala predsednika OZUL-a Andreja Vaupotiča. Še enkrat je poudaril, kakšni so bili cilji te okrogle mize. Zahvalil se je vsem sodelujočim in ostalim udeležencem. Poudaril je, da adut v rokah lovca ni lovska puška, ampak znanje ter da več dosežemo z ozaveščanjem ljudi kot pa s kroglico. »Kriv ni pes brez nadzora, kriv je lastnik oz. skrbnik«. Nanizal je tudi nekaj zaključkov, ugotovitev in vprašanj.
Ali se izvaja učinkovito sankcioniranje lastnikov psov, ki ne skrbijo za njih?
Ali vse službe izvajajo to kar predpisuje oz. dopušča trenutno veljavna zakonodaja?
Ali so vsi psi cepljeni proti steklini, se izvaja učinkovita kontrola ?
Predlog novega Zakona o zaščiti živali v členu 31.a predvideva, da občina lahko zagotavlja sofinanciranje ukrepov za zmanjševanje prenaseljenosti živali, zagotavlja varnega okolja občanom v povezavi z zapuščenimi živalmi ter spodbujanja odgovornega lastništva psa in da občina lahko gospodinjstvom, ki so zavezana za plačilo zbiranja in odvozov komunalnih odpadkov, predpiše prispevek, ki letno ne sme presegati 1,5% min. bruto plače v RS.
Bi morda iz tega lahko iz teh sredstev nastala neke vrste živalska policija (po vzgledu tujine)?
Če ne, deklarirati klateške pse,mačke kot državno lastnino.
