V Zdravstvenem domu Ormož se ubadajo z resno problematiko umestitve v mrežo novih urgentnih centrov za uporabnike, ki gravitirajo v Zdravstveni dom Ormož (občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž). Za ormoške občine bi namreč – po novem – pristojna Urgentna služba delovala v Rakičanu, kar pomeni, da bi se na nujen obisk pri zdravniku ob sobotah in nedeljah ter v nočnem času bolniki morali odpraviti v Rakičan, še večji problem pa – zaradi oddaljenosti – predstavljajo primeri, ko je nujna medicinska pomoč potrebna na terenu. Vsekakor bi ukinitev urgentne medicinske službe v Ormožu bila za Ormoško območje velik problem.
V Ormoškem ZD, ki skrbi za za 17tisoč duš v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so proti ukinitvi svoje službe nujne medicinske pomoči in proti selitvi svojih zdravnikov v urgentni center Rakičan, ki ga je ormoškemu zdravstvenemu domu po novih načrtih delovanja urgentnih centrov v Sloveniji določilo Ministrstvo za zdravje. Tako zaposlenim v ormoškem zdravstvenem domu, predvsem pa uporabnikom se namera zdi enostavno nesprejemljiva. Tako so že 21.novembra na Ministrstvo za zdravje RS poslali dopis, ki so ga podpisali tudi vsi trije župani občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, z zahtevo, da jih
pristojni organi seznanijo, kako bo glede na predvidene spremembe delovala služba NMP v ZD ORMOŽ.
Do danes odgovora oziroma pojasnil niso prejeli.
Na tiskovni konferenci, z leve: Alenka Simonič, dr.med.- vodja NMP ZD ORMOŽ; Vlasta Zupanič Domajnko- direktorica ZD ORMOŽ; Dušan Kolarič, dr.med., strokovni vodja ZD ORMOŽ
Z leve: Mirko Cvetko – župan občine Sveti Tomaž; Jurij Borko – župan občine Središče ob Dravi; Alenka Simonič, dr.med., vodja NMP ZD ORMOŽ; Vlasta Zupanič Domajnko – direktorica ZD ORMOŽ
Urška Štorman iz oddelka za odnose z javnostmi na MINISTRSTVU ZA ZDRAVJE za naš medij pojasni, da delovna skupina v tem času pripravlja strokovni dokument, ki bo osnova za reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči in bo zagotovo boljša kot je sedaj: »Organizacija nujne medicinske pomoči bo prilagojena potrebam in geografskim značilnostim posamezne regije. Tudi za območje, ki ga navajate, bo delovna skupina pripravila strokovni dokument in upoštevala posebnosti posameznih predelov glede na konfiguracijo terena, dostopnost oddaljenih področij ter cestnih povezav v regiji. Določene spremembe bodo na tem območju, ne glede na predvidene organizacijske in strukturne spremembe, da bo dostopnost do storitev NUJNE MEDICINSKE POMOČI enaka ali celo boljša. V tem trenutku za to območje konkretnih pojasnil v zvezi s spremembami še ne moremo podati, vsekakor pa bo tudi v tej regiji pred kakršnokoli spremembo sklican sestanek vseh izvajalcev NUJNE MEDICINSKE POMOČI v regiji, kakor tudi direktorjev zdravstvenih domov, bolnišnice ter predstavnikov lokalnih skupnosti.«
Zakaj v mrežo centrov NUJNE MEDICINSKE POMOČI (urgence), za gradnjo katerih si je Slovenija pridobila kar 30 milijonov evropskih sredstev, ni vključen niti PTUJ, pa Urška Štorman pojasni:
»V črpanje sredstev urgentni center Splošne bolnišnice Ptuj ni bil vključen. Splošna bolnišnica Ptuj namreč spada v Podravsko regijo, kjer je predvidena izgradnja urgentnega centra v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kamor po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje prihajajo vsi težji primeri s področja, ki ga pokriva Splošna bolnišnica Ptuj. Glede na razpoložljiva sredstva in možnosti proračuna si bo Ministrstvo za zdravje prizadevalo, da bi bil v prihodnje v načrt financiranja vključen tudi urgentni center Splošne bolnišnice Ptuj.«
Dejansko se zdi nesprejemljivo, da bi se k dežurnemu zdravniku bilo treba odpraviti v več kot 40 kilometrov oddaljen Rakičan, da ne govorimo o zelo nujnih primerih, ko življenja rešujejo minute. Tudi uporabniki imajo možnost iniciative, menita župana občin soustanoviteljic Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi in Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž, in pripomnita, da so občine soustanoviteljice JZ ZD Ormož za ureditev službe NMP v Ormož vložile preveč denarja, da bi se sedaj lahko tako enostavno odpovedali urgenci v Ormožu.
Lansko leto je služba NMP v ZD ORMOŽ imela 529 intervencij z rešilcem, kar pomeni več kot 1,5 intervencija na dan. V teh je bilo udeleženih 543 pacientov (34 jih je bilo udeležencev v prometnih nesrečah, 290 jih je bilo urgentno prepeljanih na interni oddelek, 88 na kirurgijo, 12 je bilo reanimacij. Vsaj še 500 pa je bilo takšnih bolnikov, ki so bili najprej pripeljani v ZD Ormož in potem zaradi težkega stanja na Ptuj. To pomeni, da je lani nujno medicinsko pomoč potrebovalo več kot 1000 občanov.
Vsak dan pa v urgentno ambulanto pride še povprečno 50 do 60 ljudi v stanjih, ki niso tako zelo nujna.
Po novih načrtih Ministrstva za zdravje bi vsi ti ljudje morali v oddaljeni urgentni center, kar bi torej za ormoško območje pomenilo v Rakičan.
Na vsak način mreža 10 urgentnih centrov v Sloveniji ne omogoča optimalne hitrosti in učinkovitosti obravnave urgentnih stanj. Zaradi neizenačenosti pogojev v različnih središčih obstajajo prevelike razlike v dostopnosti in posledično tveganju za uspešnost zdravljenj. Ni prav, da nekdo, ki je bližje ima več možnosti za zdravljenje in končno tudi za preživetje, kot tisti, ki smo oddaljeni tudi več kot 50 kilometrov.
kp
