Lokalni odbor SMC Ormož se tudi zavzema za ohranitev sedanje dežurne službe in nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Ormož. Magistrici Dušanki Petrič, ki je vodja sektorja za razvoj zdravja ter članica delovne skupine za reorganizacijo nujne medicinske pomoči in je zagovarjala stališča ministrstva v Ormožu, so poslali ugovor zaradi netransparentne reorganizacije nujne medicinske pomoči na ormoškem območju. Predsednica odbora SMC Ormož Mojca Žnidarič je sporočila, da podpirajo enotno vstopno točko v novih urgentnih centrih, ampak se hkrati zavzemajo za ohranitev sedanjega predbolnišničnega nivoja nujne medicinske pomoči v zdravstvenih domovih. Ta je po njihovem dostopnejši in ugodnejši za uporabnike.
Na Ministrstvo za infrastrukturo pa so poslalali tudi Pripombe na strategijo razvoja prometa v RS, ki je bila predstavljena tudi v Ormožu in katera sploh ne zajema hitre ceste Ormož – Hajdina. Pripombe so v vednost poslali tudi predsedniku vlade dr. Miru Cerarju.
UGOVOR ZARADI NETRANSPARENTNE REOORGANIZACIJE NUJNE MEDICINSKE POMOČI NA ORMOŠKEM OBMOČJU
V strokovni in laični javnosti se v zvezi z bodočo reorganizacijo urgentne službe in službe nujne medicinske pomoči (NMP) pojavlja veliko neznanega in nedorečenega. Tako na teoretični kot praktični ravni. Premalo je tudi jasnih podatkov o vlogi takšnih centrov v našem prostoru. Prav zaradi tega smo se odločili, da Vam posredujemo naše videnje problematike reorganizacije mreže NMP in vas s tem opozorimo na bodoče probleme v našem lokalnem okolju.
Kot razumemo, je služba NMP javna služba za opravljanje storitev medicinske oskrbe, v primeru nujnih stanj na terenu ali v primarnih zdravstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi. Pod pojmom služba NMP razumemo tudi storitev nujnih reševalnih prevozov bolnikov ali poškodovancev do mesta dokončne oskrbe v bolnišnici. V Republiki Sloveniji štejemo zdravstvene domove kot tisto prednost organizacijske oblike, ki jo je potrebno izkoristiti prav za takšno obliko kot je NMP, ker gre za tipičen program, ki ga lokalno okolje lahko bolje opravlja in tudi ve, kako je potrebno program dopolnjevati in ga izboljševati.
Prav je, da podpremo enotno vstopno točko na bolnišničnem nivoju- novi urgentni centri (UC), saj predstavljajo nadgradnjo obstoječe ravni organizacije in delovanja NMP v Republiki Sloveniji. Ohraniti pa moramo predbolnišnični nivo NMP, ki je organiziran na primarni ravni, ker je tak sistem dostopnejši in ugodnejši za uporabnike in reši marsikatero življenje.
Ormoško območje spada med ruralna področja, ki so glede na kazalnike podeželja med najslabšimi v Sloveniji (ocena indeksa razvojne ogroženosti je 162 v primerjavi s SLO). Gre za podeželsko področje, razgiban teren, gričevnat svet, redko poseljeno območje (82% slovenskega povprečja), veliko brezposelnost (16% nad slovenskim povprečjem), strukturno brezposelnost (10,6% nad slovenskim povprečjem). Prevladuje gospodarstvo z nizko dodano vrednostjo, mejno področje s Hrvaško, nizka izobrazbena struktura, slabe povezave (prometne, komunalne, informacijske, turistične), nizki socialni status, negativni naravni prirast in slabo zdravstveno stanje prebivalstva. Prisotno je nadpovprečno staranje prebivalstva (13% nad slovenskim povprečjem), porast kroničnih bolezni, nadpovprečna stopnja umrljivosti (rak, alkohol, druge odvisnosti), depresija, najvišja stopnja samomorilnosti v Sloveniji, slaba skrb za lastno zdravje.
Zdravstveni dom Ormož s svojo dejavnostjo pokriva 2012 km2 in skrbi za zdravje okoli 17.000 prebivalcev občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Temeljno poslanstvo Zdravstvenega doma Ormož je kakovostna zdravstvena oskrba v primeru bolezni in poškodb – izvajati učinkovito nujno medicinsko pomoč, omogočiti zdravstveno oskrbo na primernem nivoju vsem ki jo potrebujejo, zagotavljanje znanja in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja ter preprečevanje nastanka bolezni in izboljšanje zdravja.
Na ormoškem območju se nahaja tudi specialistična regijska Psihiatrična bolnišnica na katero gravitira ptujsko-ormoško področje in področje Murske Sobote, Lendave, Ljutomera in Gornje Radgone ter Center starejših občanov Ormož z 150 varovanci, ki sta v urgentnih stanjih odvisni od NMP Zdravstvenega doma Ormož.
Ormoškemu območju je najbližja Splošna bolnišnica Ptuj, ki je oddaljena 25 km. V širšem območju pa imamo še Splošno bolnišnico Murska Sobota in UKC Maribor, ki sta oddaljena okrog 50 km.
Prepričani smo, da se z ukinjanjem dežurne službe v Zdravstvenem domu Ormož, niža standard dostopnosti, ruši se sistem zdravstvene oskrbe in krši Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da mora biti NMP zagotovljena vsem prebivalcem RS in da mora biti oskrba čim prej in čim bližja. Ker še ni povsem jasnih stališč, kam bomo morali oditi ormoški uporabniki nujnih medicinski storitev po pomoč, nas skrbi predvsem oddaljenost predvidenih lokacij, saj kot smo zgoraj opisali demografske značilnosti našega področja, lahko predstavljajo velik problem. Z do sedaj predstavljenim in znanim o UC, predstavlja to za naše območje korak nazaj v dostopnosti storitev, saj popolnoma ignorira lastnosti ruralnega prebivalstva. Osiromašenje Zdravstvenega doma Ormož, s tem da se mu vzame enega od najbolj pomembnih programov (posledično predaje opreme in kadrov v UC), pomeni osiromašenje našega območja, odliv delovne sile in še večje demografske probleme.
Z ukinitvijo dežurne službe bodo bolniki lahko osebnega zdravnika, večino dni v tednu, obiskali le do 15. ure in bodo morali za vsako večjo zdravstveno težavo, katera je bila do sedaj rešljiva v zdravstvenem domu, v najbližji UC. Torej 80% bolnikov, ki niso zelo urgentni, bodo morali, prav tako kot urgentni bolniki, iskati pomoč v dežurni službi bližnjega UC. Kar pomeni za uporabnike ormoškega območja, 50 km v UC Maribor oz. 48 km v UC Murska Sobota, saj je izgradnja Ptujskega UC še vprašljiva. S tem se bo kvaliteta zdravstvene oskrbe zmanjšala in čas do pričetka oskrbe se bo močno podaljšal, tudi do več ur. Posledice tega bodo, da marsikdo, ki bi moral obiskati dežurnega zdravnika, tja ne bo šel in bo s tem lahko povzročil drastično poslabšanje svojega zdravstvenega stanja ter povečanje števila nujnih intervencij na terenu.
Zaradi nezmožnosti obiska UC, bo to posledično vplivalo tudi na delo v ambulantah Zdravstvenega doma Ormož. Povečala se bo obremenjenost družinskih zdravnikov v rednem delu, povečale se bodo potrebe po hišnih obiskih, kar bo bistveno podaljšalo čakalne dobe za pregled pri osebnem zdravniku, povečalo se bo število urgentnih primerov, ki so bili sedaj pravočasno rešeni in s tem se bo dvignila obolelost ter zvišala smrtnost ljudi. Zaradi vsega navedenega bo lahko vprašljiva tudi kvaliteta zdravniške oskrbe v Domu starejših občanov Ormož, saj bo osebnim zdravnikom zmanjkovalo časa in energije.
V zaključku še enkrat želimo strniti naše videnje problema NMP in izraziti skrb, da bo predvideni način reorganizacije NMP podražil sistem, zaradi nepotrebnih dodatnih obširnih diagnostik za tiste, ki bodo v UC lahko prihajali. Bolniki v ruralnih oz. perifernih področjih pa bodo, zaradi oddaljenosti in socialnega statusa, ostali brez ustrezne oskrbe. Poleg navedenega bodo stroški zdravljenja teh bolnikov, zaradi kasnejše obravnave, bistveno višji kot bi bili, če bi bili pravočasno obravnavani.
Da naš strah ne bo utemeljen, zahtevamo da vzamete v obzir ruralnega bolnika in mu omogočite tak sistem, da bo dostopnejši in ugodnejši zanj in bo rešeno marsikatero življenje. Menimo, da je potrebno v krajevnih središčih kot je naše ormoško področje, kjer ni predviden nov urgentni center, v zdravstvenem domu ohraniti dosedanjo dežurno službo in službo nujne medicinske pomoči.
S spoštovanjem!
Lokalni odbor SMC Ormož
STRATEGIJA RAZVOJA PROMETA V RS – JAVNA RAZPRAVA
PRIPOMBE K PREDLOGU STRATEGIJE
V ZVEZI S CESTNO POVEZAVO PTUJ – ORMOŽ: Ro.20
Na 22. strani predloga strategije prometa RS, točka 1.5.2. Cestni promet je zapisano:
Na področju cestne infrastrukture je bila sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS (Ur. l. RS 50/04). Kljub temu, da je na podlagi prehodnih določb Zakona o cestah formalno prenehala veljati 1.4.2011, se v vsej svoji vsebini neomejeno uporablja še naprej do sprejetja novega programskega dokumenta, ki bo uredil razvoj avtocestnega omrežja, kolikor ni v nasprotju z Zakonom o cestah in Zakonom o družbi za avtoceste v RS. Pri tem se upoštevajo kot primarne določbe ZDARS-1 o investitorstvu nacionalnega programa izgradnje avtocest (NPIA), vse ostale določbe ReNPIA (zlasti nabor investicij) pa ostajajo v uporabi.
V skladu s tem ključnim zapisom ustrezno korigirajte zapis na strani 210 pod Kodo Ro.20 – Povezava Ormoža s Ptujem/Mariborom in sicer za besedilom: » Posamezna področja Slovenije so slabše povezana na regijska središča oz. je dostopnost zaradi nižjih potovalnih hitrosti otežena. Potrebno je zagotoviti primeren standard dostopnost tako do središč regionalnega pomena kot do jedrnih središč in jedrnega oz. celovitega prometnega omrežja. » Besedilo v nadaljevanju se črta in se zamenja z naslednjo vsebino:
» Za povezavo širše okolice Ormoža z avtocestnim omrežjem in za zagotovitev pogojev za sprejem tranzitnega prometa iz sosednje Hrvaške je potrebno realizirati načrtovano cesto rezervirano za motorni promet iz obstoječega NPIA z računsko hitrostjo 100 km/h in izven nivojskimi križanji.«
Utemeljitve predloga popravka:
• Hitra cesta Ptuj oz. natančneje Hajdina – Ormož je bila zapisana že v ReNPIA iz leta 2004. V tej resoluciji piše, da bo leta 2013 izgradnja že zaključena.
• Vse občine so temu prilagodile svoje občinske prostorske akte – občino Ormož je samo lokacijski načrt stal cca 200.000€ (izdelan je bil že leta 1997)
• Veliko zemljišč je že odkupljenih, izseljenih je bilo tudi nekaj hiš.
• Hitra cesta se je že 2x začela graditi, torej so bila že 2x zagotovljena sredstva zanjo – kje so pristala ta sredstva? Prvič se je gradnja ustavila zaradi stečaja Vegrada in drugič zaradi stečaja Primorja.
• Torej narejene so bile že vse študije, izdano gradbeno dovoljenje, tako da nadaljnje oz. ponovne študije niso potrebne in so nesmiselne. Nujno je potrebno zaključiti že večkrat začet projekt!
• Na predstavitvi strategije prometa v Ormožu je bilo s strani županov povedano, da so nas dosedanja vlaganja v to hitro cesto že stala med 9. in 10. milijonov evrov. Zato ni dopustno, da bi se iskalo neke nove variante, da bi se delale nove študije o smiselnosti in upravičenosti te ceste, ampak jo je potrebno zaključiti kot že začet projekt.
• Zelo pomemben argument je tudi neizgradnja načrtovanega zunajnivojskega križišča na regionalni cesti v Mihovcih pri Veliki Nedelji, kateri se ob posodobitvi železniške proge ni izvedel prav zaradi tega, ker bo večina cestnega prometa na tej hitri cesti.
• Predlog prometne strategije RS tudi ne upošteva prostorskih dokumentov sosednje Hrvaške, katera je pred več kot desetletjem sprejela načrt izgradnje hitre ceste od Varaždina do Ormoža, kot povezovalne ceste dveh avtocestnih sistemov.
• Tudi Natura 2000 ne more služiti kot argument zavračanja hitre ceste. V Sloveniji se Natura 2000 prevečkrat napačno tolmači, kot absolutna prepoved in ne kot spoštovanje določenih pogojev pri umeščanju prometnih infrastrukturnih objektov v prostor.
• Upamo in verjamemo, da tokratna vlada ne bo enaka kot prejšnje, da bi vse kar so storile predhodne vlade smatrala za slabo in ne bi nadaljevala že začetih projektov!
Zaradi vseh naštetih argumentov zahtevamo ustrezen popravek predloga strategije prometa pri ukrepu Ro.20.
Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni!
Lokalni odbor SMC Ormož
predsednica
Mojca Žnidarič mag.
V vednost:
– minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič
– državni sekretar mag. Klemen Grebenšek
– predsednik vlade dr. Miro Cerar
– generalni sekretar SMC dr. Erik Kopač
– poslanka SMC iz Ptuja mag. Klavdija Markež
– poslanec SMC iz Ljutomera mag. Aleksander Kavčič
– predsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor g. Igor Zorčič
– župan občine Ormož g. Alojz Sok