V ponedeljek si je minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič s sodelavci ogledal gradbišča projekta modernizacije železniške proge Pragersko – Hodoš, ki je ena od prioritetnih nalog RS s ciljem vzpostavitve močne železniške povezave z vzhodno Evropo in je uvrščena med trideset prednostnih evropskih projektov, ki so v interesu Evropske unije, ki realizacijo teh projektov tudi sofinancira.
Projekt, ki bo zaključen do konca leta 2015 obsega:
• elektrifikacijo 109 km obstoječe železniške proge Pragersko–Hodoš-državna meja, ki zajema gradnjo voznega omrežja na progi, vključno z vsemi postajnimi tiri ter izgradnjo petih novih elektro-napajalnih postaj. Posegi elektrifikacije potekajo po obstoječi trasi proge, ob upoštevanju poznejše predvidene izgradnje II. tira;
• zagotovitev osne obremenitve na kategorijo D4 ter povečanje hitrosti in zmogljivost proge na določenih odsekih, kar bo doseženo z: nadgradnjo proge Pragersko – Murska Sobota – 1. etapa, ki zajema nadgradnjo železniške proge v dolžini 23,693 km in obnovo postajališč Zamušani, Osluševci, Velika Nedelja in Mekotnjak, v okviru projekta pa bo ukinjenih sedem nivojskih prehodov; nadgradnjo proge Pragersko – Murska Sobota – 2. etapa: ki zajema nadgradnjo železniške proge v dolžini 34,945 km in obnovo postajališč Šikole, Strnišče, Hajdina, Ljutomer mesto in Veržej; rekonstrukcijo proge pred Ormožem (približno 3 km), v Pavlovcih (približno 2 km) in v Ivanjkovcih (približno 1 km) ter rekonstrukcijo postaj Ptuj, Ivanjkovci, Ljutomer, Murska Sobota in Hodoš ter postajališč – Pavlovci in Pušenci; rekonstrukcijo 6 večjih jeklenih mostov, od katerih bodo 4 obnovljeni, 2 pa zamenjana z novima objektoma;
• ureditev križanj cest z železnico, za kar bo v sklopu projekta modernizacija nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš zgrajenih 19 izven nivojskih križanj, 27 nivojskih prehodov bo zavarovanih z avtomatsko napravo za zavarovanje in zapornicami, po izgradnji povezovalnih cest pa bo 32 nivojskih prehodov ukinjenih;
• izvedbo protihrupnih ograj v bližini strnjenih naselij v skupni dolžini 13,5km in izvedbo pasivne protihrupne zaščite na 166 stavbah.
Investicijska vrednost projekta Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h, modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah znaša 465,5 mio EUR, od tega znaša finančni prispevek Evropske skupnosti – Kohezijski sklad 231,1 mio EUR. Gradnja se je začela v letu 2009 in bo zaključena v letos.
LO SMC ORMOŽ z ministrom o nivojskem prehodu ceste čez železniško progo v Mihovcih in o gradnji hitre ceste Ormož-Hajdina
Pri ogledu gradbišča, projekta modernizacije železniške proge Pragersko – Hodoš, so se ministru za infrastrukturo dr.Petru Gašperšiču pridružili župani občin, kjer potekajo dela. Minister se je srečal tudi s predstavniki podjetij, ki sodelujejo pri projektu¸v Ormožu pa se je sestal s člani lokalnega odbora Sranke modernega centra (SMC), ki so mu predstavili problem prehoda regionalne ceste čez železniško progo v Mihovcih in že več kot dve desetletji željeno hitro cesto Ormož – Hajdina. Situacijo in možne rešitve mu je predstavila predsednica Mojca Žnidarič, mag. .
LO SMC ORMOŽ se je namreč na srečanje z ministrom dobro pripravil:
“Zaradi nezgrajenega izven nivojskega križanja žel. proge z glavno cesto Ormož – Ptuj, kateri ni bil zgrajen zaradi predvidene in že začete gradnje hitre ceste Ormož – Gorišnica – (Ptuj oz. Hajdina) smo se pred zaključkom elektrifikacije železniške proge Pragersko – Hodoš znašli v veliki težavi oz. celo v nasprotju z zakonodajo (49. člen Zakona o varnosti v železniškem prometu v svojem 1. odstavku pove, da mora biti križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda izven nivojsko). Bojimo se, da bi zaradi kršenja zakonodaje, lahko nastale tudi težave pri črpanju evropskih sredstev. Zato smo ministru že poslali 2 predloga, ki bi lahko prispevala k hitri in ugodni rešitvi nastale situacije, tako za naše občane kot tudi državo.
1. Ormož – Gorišnica
2. Ormož – Markovci (boljši)
V letu 2008 se je sprejemal Državni prostorski načrt za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko – Hodoš, kateri je predvidel, da nivojski prehod v naselju Mihovci, kjer se železniška proga križa z glavno cesto, ostane kot nivojski prehod, ne glede na določilo, da se mora
križanje z glavno cesto ob prvi rekonstrukciji oz. nadgradnji železniške proge urediti kot izven nivojsko križanje. Takšna odločitev je bila sprejeta predvsem zaradi tega, ker se je v tistem času že gradila Hitra cesta Ormož – Hajdina, in sicer na odseku Ormož – Formin. Po izgradnji hitre ceste pa je predvideno, da se obstoječa glavna cesta prekategorizira v cesto nižjega ranga, za katero ni potrebno izven nivojsko križanje. K takšni odločitvi je botrovalo tudi dejstvo, da je nivojski prehod v strjenem naselju in je vsaka varianta izven nivojskega križanja naletela na velike težave.
Dejstvo je, da če se hitra cesta ne zgradi, bo potrebno v Mihovcih zgraditi izven nivojsko križanje, ki se ocenjuje na 4 do 5 mio €.
Glede na to, da je za odsek hitre ceste Ormož – Gorišnica (odsek ocenjen na 14 mio EUR), že izdelana projektna dokumentacija, odkupljena zemljišča in pridobljeno gradbeno dovoljenje, predlagamo, da se Hitra cesta Ormož – Hajdina zgradi v dveh fazah in sicer:
1. predlog:
I. FAZA: Zgradi se odsek Ormož – Gorišnica, katerega je praktično možno začeti graditi takoj, dejstvo pa je, da se ta odsek zaključi sredi polj, zato bi bilo potrebno zgraditi začasno navezavo v dolžini cca 500m in sicer od Gorišnice, kjer je cesta prvega odseka zaključi, do glavne ceste Spuhlja – Zavrč. To začasno navezavo bi bilo potrebno sprojektirati, pridobiti zemljišča in zgraditi, je pa potrebno poudariti, da gre za enostaven odsek brez premostitvenih objektov.
II. FAZA: po umestitvi v prostor se zgradi odsek Gorišnica – Hajdina.
Skratka najprej bi zgradili prvo fazo na odseku Ormož – Gorišnica z začasno navezavo na cesto Spuhlja – Zavrč v vrednosti cca 15 mio EUR-ov, s tem pa se izognemo gradnji izven nivojskega prehoda v Mihovcih v vrednosti 4-5 mio €, s tem pa se sredstva vložijo v končno varianto – t.j. v hitro cesto.
2. predlog: Ormož – Markovci pri Ptuju
I. FAZA: Zgradita se odseka Ormož – Formin – Markovci. Saj je tudi drugi odsek HC od Gorišnice do Markovcev že umeščen v prostor. V Markovcih je že bil načrtovan priključek na HC, tam predvidena HC seka glavno cesto Spuhlja – Zavrč, na katero bi lahko potem preusmerili ves promet, dokler ne bi bila zgrajena celotna HC do Hajdine. Ta varianta je za naše prebivalce in vse udeležence v prometu ugodnejša in tudi hitrejša, ker ni več potrebno nobeno spreminjanje prostorskih aktov, ampak le pridobitev gradbenega dovoljenja za ta odsek. Dolžina tega odseka je 5.600 metrov, torej bi šlo za dodatnih 5 km HC – enostaven odsek brez premostitvenih objektov.
II. FAZA: Markovci – Hajdina, po rešitvi Nature 2000 v Šturmovcih in umestitvi v prostor.”
Potem je svoja videnja in dejanske možnosti, da se problem izgradnje hitre ceste Ormož-Hajdina reši, predstavil minister Peter Gašperčič. Žal njegova pojasnila veliko ne obetajo, kar se tiče nivojskega križanja ceste z železniško progo v Mihovcih, ki si ga je v ponedeljek tudi ogledal, pa pravi:
Srečanja z ministrom v Ormožu se je udeležil tudi župan Alojz Sok, ki je zbranim podrobno predstavil zgodovino izgradnje hitre ceste Ormož Hajdina, ter zaključil:
Potem so svoja mnenja povedali še udeleženci srečanja z ministrom: Stanko Podgorelec, Mirko Kosi, in Boštjan Štefančič. Vsem pa je itak več ali manj jasno, da je problem denar, ki ga nima ne država, še manj pa prezadolžena Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS), vse ostalo bi se najbrž dalo dogovoriti.
