Proslava ob Dnevu državnosti v torek zvečer je tudi letos obenem bila uradna otvoritev ORMOŠKEGA POLETJA 2014.
Zbrane sta tradicionalno navdušila Barbara Krajnc Avdić in Gregor Geč, nič manj prijeten pa ni bil koncert TRIA GOMBAČ&DOVČ&KRMAC.
Slavnostni govornik na proslavi je bil župan Alojz Sok, ki je povedal: (Objavljamo GOVOR v celoti)

” Spoštovane državljanke in državljani!

Pred 23 leti je Slovenija po spletu zgodovinskih okoliščin postala samostojna država. Nazadnje, smo Slovenci imeli bolj skupnost, kot državo, v 9 stoletju. Imeti svojo državo je nekaj kar ni dano vsakemu narodu, kar tako. Je nekaj za kar se mnogi narodi trudijo po vsem svetu še danes. Po nekod poskušajo doseči te cilje tudi z velikim nasiljem. Veliko etničnih skupin tako v Evropi in po svetu , tudi ta hip, ko mi tu proslavljamo in se veselimo, bije boj za svoj obstoj. Za ta cilj, umirajo. . Če omenim samo Kurde v Iraku, ali pa Tibetance v Kitajski. Ali Baske, pa Katalonca, če gremo bliže nas. Pa Ukrajino, ki je že pod Stalinom doživela trpljenje, kot le malokateri narod. Ukrajina joče, so bili naslovi v časopisov v 30 letih prejšnjega stoletja, ko je izstradanih do konca umrlo več milijonov Ukrajincev. Vsi ti primeri so v nekem smislu podobni boju Slovencev za svojo državo. V zgodovini so nam gospodarili različni drugi narodi. Razen prve in druge Jugoslavije, kjer so v nekem smislu primorani, naši takratni politiki sodelovali in se odločili biti povezani ,z, kot smo rekli – bratskimi narodi na Balkanu, si ostalih gospodarjev nismo izbirali sami.
Poznamo pa tudi zgodbe ko so v preteklosti izumrli mnogi narodi in so propadli tudi veliki imperiji.
Kaj je torej tisto kar neki narod ohrani tisočletja.
Kot prvo, vsak narod živi v nekem prostoru v katerem bivamo in se gibljemo. Ta prostor je omejen. Okrog nas so drugi narodi. Kr smo tako omejeni , bi vse naše misli in dejanja, tako posameznikov, kot družbe morala biti usmerjena v prihodnost. In to prihodnost na dolgi rok. V prihodnost, ki bo dala možnost preživetja našim mnogim zanamcev. Vsi smo odgovorni za tisto kar delamo, pa seveda tudi za tisto, česar ne delamo (Volter). Narodna skupnost, ki živi v nekem času in prostoru ne prenese tega, da bi nekateri bogateli na račun drugih. Ne prenese egoizma, pohlepa, nestrpnosti, nepoštenosti in kar je še drugih slabih dejanj.
Neki indijanski starec je svojemu vnuku pripovedoval, da je vsak človek bitje v katerem se spopadata dva volkova. Eden je dober in drugi je slab, torej v vsakem človeku je dobro in hudo. In vnuk ga je vprašal, kateri potem zmaga. Tisti katerega hraniš, je bil moder odgovor starca.
Kod drugo si mora vsak pripadnik nekega naroda, ki hoče obstati tisočletja, kot tudi celotna skupnost prizadevati za reševanje sporov in spravo nad konflikti, ki nastajajo. Nasilje, obrekovanje, obtoževanje ,zaničevanja in druga tovrstna dejanja niso pravo sredstvo za doseganje ciljev. Za doseganje ciljev je potrebno spoštovanje, pravičnost, sodelovanje,veselje. Torej sprava namesto razdora.
Naslednje kar ohranja neki narod vitalen, kompakten in trden je ljubiti resnico. Manipulacije z resnico ne vodijo k ciljem, ampak obratno. Gre za resnico tako posameznikov kot družbe in različnih skupin ali inštitucij. Da bi obranili resnico, smo si v državi zapisali od Ustave do zakonov in veliko drugih pravil in postavili smo mnoge inštitucije, ki naj bi jo varovale.
Nadalje je zalo pomemben odnos do dela in na delu temelječi odnos do socialne pravičnosti. Le na pošteno ovrednotenem in pošteno plačanem delu, ter socialni pravičnosti lahko zgradimo narod solidarnosti. Narod v katerem bodo imeli vsi tako tisti dela zmožni, predvsem tudi mladi, kot tudi tisti, ki ne morejo delati, bodisi, ker so brez službe ali invalidi zagotovljen svoj eksistenčni obstanek. Vsak mora z delom prispevati svoj del k skupni blaginji. Ravnanje posameznikov lahko škoduje vsem. In prav slednje je še kako zarezalo v naše narodovo tkivo in nas pripeljalo v situacijo velike brezposelnosti, brezperspektivnosti mlade generacije, prezadolženosti naše domovine itd……..
Pri vseh naših odločitvah bi morali vedno izhajati iz vprašanja- Kaj je dobro za našo skupnost kot celoto ? Vsak zaveden državljan, bi se moral vedno, ko pričakuje neko pravico vprašati, kaj istočasno narodu daje.
Slovenija je v kratkem času že pred drugimi predčasnimi volitvami. Te so potrebne, kot rezultat mnogih težav, ki nas pestijo. Iz težav se lahko izvlečemo a le če se bomo res vsi trudili. Če bomo imeli skupni cilj. Toda kako to doseči. Kako doseči politično poenotenje za skupne cilje. Kako doseči , da bomo dobili trdno vlado, ki jo sedaj najbolj potrebujemo. Ali res to da doseči z novimi strankami , novimi obrazi, katerih kandidatov in programov ne poznamo. Ali so novi stari obrazi v politiki res rešitev za naše težave. Novi obrazi- ime je premalo. Oliver Cromwell, ki je bil velik politik je zapisal »da se človek nikoli ne povzpne više kot takrat, ko ne ve kam je namenjen«
Ali za politiko ne velja , da je tako kot povsod treba imeti izkušnje. Ali je za politiko dobro le všečno govoriti in potem upati na uspeh. Toda po volitvah pride tudi do trenutka, ko je treba začeti odločati. Ko je treba izpolniti pričakovanja ljudi. Takrat pa pride do razočaranj in zdi se, da se tudi na tokratnih volitvah temu ne bomo mogli povsem izogniti.
Kot župan smem in moram reči, nikar ne zapravljajte svojih glasov za stranke, ki se pojavijo kot muhe enodnevnice. Nikar, pa četudi so močno podprte s strani vidnih in vplivnih posameznikov in nekaterih medijev. Ne naredite tega, ker tega ne počno nikjer v ustaljenem demokratičnem svetu, ne v Evropi in ne v Ameriki. Še slabša je odločitev tistih, ki pravijo politika me ne zanima. Prav slednji sprejemajo močno politično odločitev, saj so svojo možnost vpliva prepustili drugim, da odločijo tudi v njihovem imenu. Nikar ne delajte tako, da ne bi nič storili. Danes mnogi celo intelektualci rečejo, me ne zanima. Nemški pastor Martin Niehmoller je po vojni, globoko osramočen, ker je trdil, da ga politika ne zanima, rekel nekaj takega:
Prišli so po Žide in ker nisem bil žid sem molčal, prišli so po katolike in ker nisem bil katolik sem molčal, prišli so po konservativce in ker nisem bil konservativec sem molčal, prišli si po komuniste in ker nisem bil komunist sem molčal,potem so prišli pome in ni bilo nikogar več, ki bi se postavil zame.
Ali ni to na nek način aktualno tudi danes.
Torej vabim vas, da se 13 julija udeležite volitev in vplivate s svojim glasom, kdo nas bo vodil naslednja 4 leta. Brez močne vlade, ki ve kaj hoče, pa četudi sprejme kakšen nepopularen ukrep ni možno doseči, da bo narod obstal. To veliko zadolževanje in neskladen regionalni razvoj, ki smo mu priča zadnjih 6 let, ne vodi k obstoju, ampak obratno.
Na koncu vam zaželim lepo praznovanje Dneva državnosti.”