Turistično društvo Podgorci je v soboto pripravilo 14.Vincenkovanje s pohodom. Gre za tradicionalno prireditev, ki se je udeležijo mnogi od blizu in daleč. Res je, da so najbrž zelo nizke temperature od pohoda odvrnile več kot polovico tistih, ki na Vincenkovanje v Podgorce radi prihajajo, kljub temu pa se jih je zbralo nekaj čez 100, ki so se veselo odpravili na blizu 14 kilometrov dolgo pot po okoliških gričih. Zbirati so se začeli ob 9.uri v Kulturni dvorani v Podgorcih, kjer so plačali štartnino, obenem pa prejeli kozarec, ki ga je bilo treba vzeti s seboj – ta je namreč še kako služil svojemu namenu na postojankah ob poti. Seveda so organizatorji z različnimi toplimi napitki postregli še pred odhodom in tako poskrbeli, da je prijetno bilo že na štartu. So pa Vincekovi pohodi – kot je bilo videti in slišati, tudi priložnost, ko se srečujejo stari znanci, ki si imajo vedno veliko povedati. Malo pred deseto so krenili na pot, ki jih je delno vodilo skozi Podgorci in potem navkreber na Cvetkovski vrh, kjer je bila že PRVA postojanka. Že na prvi postojanki, pri Jožetu Cvetku na Cvetkovskem vrhu se je vreme pokazalo v najlepši luči, že itak prelepo zimsko idilo je otoplilo sonce, in kmalu zagotovo ni več nikogar zeblo. Malo zaradi sonca, malo zaradi hoje v navkreber, pa seveda tudi rujnega, ki ga je nevsakdanjim gostom točil Jože Cvetko. Sledila je postojanka v Strjancih na vinogradništvu Anice Marinič, na vinogradniški kmetiji Terezije in Martina Kukovca v Ritmerku pa je potem bila daljša postojanka, kjer je poleg kulturnega programa in prikaza reza vinske trte bila tudi konkretnejša malica in več časa za počitek. Na poti, nazaj v Podgorce, je bila postojanka še pri vinogradniku Dragu Notersbergu, končno pa veselo druženje v Kulturnem domu v Podgorcih.

Atraktivna cimprača na Cvetkovskem vrhu

Razen dobrega vina, prigrizka, odlične postrežbe in gostoljubja vinogradnika Jožeta Cvetka, je pohodnike 14-tega Vincekovega pohoda na Cvetkovskem vrhu navdušila tudi več kot 120 let stara cimprača družine Lenarta Hanželiča iz Podgorcev. Kljub častitljivi starosti, hiška živi. Prijetno toplo je bilo v njej, mizica je bila polna, bela postelja s pristno žimnico pa je vabila, da se vležeš in mirno zaspiš po napornem delovnem dnevu. Starinska omara pa….da vanjo spraviš svojo pražnjo obleko. Da ne govorimo o neštetih predmetih, ki krasijo, verjetno – ne več kot kakšnih 12 kvadratnih metrov veliko izbo. Da ne govorimo o starinskem klavirju na katerega je zbranim gostom zaigrala gospodarjeva hčerka Lara.
Samo predstavljali smo si lahko, kako lepo je okrog te hiške v ostalih letnih časih, in kako prijetno je stopiti vanjo, ob vsakem času. Verjeti je, da si jo bodo mnogi kadarkoli z veseljem prišli ogledat. Gre namreč za prav posebno zanimivost na že itak prelepem Cvetkovskem vrhu, ki se razprostira na 312 metrih nadmorske višine in od koder se v jasnem vremenu vidi daleč naokrog, celo do Varaždina…