Z velikonočnimi prazniki sovpada tudi vsakoletno pokanje s karbidom, ki je še vedno prisotno v številnih krajih po Sloveniji. Gre za običaj, ki se prenaša iz roda v rod in ponazarja Kristusovo vstajenje. Korenine glasnega velikonočnega običaja, ki je bil med obema velikima vojnama prejšnjega stoletja zelo razširjen, je etnolog Niko Kuret opisal v svoji knjigi »Praznično leto Slovencev«. Običaj naj bi segal v predkrščansko verovanje, da je moč zlih duhov mogoče odgnati s silnim pokanjem. Zli duhovi pa bi naj bili izrazitejši prav v času prehoda zime v pomlad, in to je v času velike noči.
Tradicijo pokanja pa so ohranili tudi v Pušencih, in predstavlja predvsem velikonočno druženje vaščanov in veliko dobre volje. Okrog petdeset se jih zbere vsako leto, najaktivnejši domačini pa s pripravami začnejo že nekaj dni pred prazniki, je povedal domačin Vid Tušek. Pomemben del priprav pa pomeni tudi kuhanje bograča, za katerega imajo Pušenčari svoj poseben velikonočni recept, sta povedala Kristina Plavec in Damjan Kosi, ki sta glavna kuharska mojstra. Pokači seveda ne smejo biti lačni, še najmanj pa žejni. V glavnem pa je za VSE poskrbljeno, tako da je pokanje varno in da ga spremlja prijetno vzdušje, pa je povedal domačin Miran Senčar. Tona Plavec poskrbi za sode, na pomoč pa mu priskočijo Aleš Prapotnik, Dejan Prapotnik, Peter Ivanuša, Toni Plavec, Tomaž Serec in mnogi drugi…
VEČ v oddaji UTRIP ORMOŽA, 31.marca ob 20.00 uri.
Skupina veselih pokačev:
