Iz zgodovine:

Nekoč, vse do konca 18.stoletja je pokopališče v Ormožu bilo ob cerkvi. Potem so ga prestavili na obrobje mesta. Obzidje okrog cerkvenega pokopališča so porušili leta 1796 in iz ostankov porušenega obzidja leta leta 1803 zgradili šolo. V parku ob cerkvi je danes le še spomenik padlim vojakom prve svetovne vojne. Nekdanje grobove pa že dolgo prekrivajo trava in grmičevje.

Iz prostora ob cerkvi so potem pokopališče preselili na njivo Andreja Dolmača (danes Hanželičeva njiva), ki je ležala v zahodnem trikotu ob križišču cest za Središče in Ljutomer. V publikaciji „Ormož skozi stoletja V“ je zapisano, da pa so to pokopališče uporabljali le 10 let, od leta 1787 do 1797, saj se je izkazalo kot močvirnato in je bilo preblizu ceste. Tako so potem pokopališče postavili na mesto, kjer je še danes. Uradno je bilo blagoslovljeno 14.julija 1797. Sprva je merilo le 67 arov in 73 kvadratnih metrov, prvič so ga povečali leta 1900.

Ormoško pokopališče je še vedno funkcionalno in podvrženo nenehnim spremembam, zato je težko predvideti, kako je izgledalo nekoč, trdijo zgodovinarji in arheologi. Tako okusi kot želje najemnikov grobov oziroma lastnikov nagrobnikov se skozi čas spreminjajo. Najstarejši ohranjen nagrobni spomenik na ormoškem pokopališču je iz leta 1835 z napisom „Frau Friderike Seyfrid“. Nagrobnik je kamnit in ima železno ploščo z napisom v nemškem jeziku. Na nagrobniku je tudi kamnit križ.
Ormoško pokopališče je danes razdeljeno na zgornji (stari) in spodnji (novejši) del. Ob obzidju pokopališča so ohranjene stare grobnice in nagrobniki meščanov, nekateri so vzidani tudi v obzidje pokopališča. V bližini pokopališkega križa pa so grobovi usmiljenih sester in duhovnikov.
Južno od stare mrliške vežice, ki je bila zgrajena leta 1930 ob vodnjaku na spodnjem delu pokopališča, pa so včasih v treh vrstah bili grobovi z lesenimi križi. To so bili grobovi vojakov iz 1.in 2.svetovne vojne. Ker so bili opuščeni, so jih med leti 1970 in 1980 odstranili in tukaj začeli pokopavati nove pokojnike. Že pred drugo svetovno vojno in dolga desetletja po njej je za pokojnike na ormoškem pokopališču poskrbel Jože Velnar. Bil je mizar, ki je v Ormožu imel svojo mizarsko delavnico in je izdeloval krste, umrle je tudi oblačil in pripeljal na pokopališče. Na pogrebih je imel tudi govore. Od leta 1993 vse pogrebne in pokopališke storitve opravlja podjetje Aura.
Po načrtih arhitekta Dušana Moškona je leta 1975 ob severnem robu pokopališča bila zgrajena nova mrliška vežica, rekonstruirana je bila leta 2006.

Danes…

Na ormoškem pokopališču je danes čez tisoč grobov. Sicer pa imamo v občini Ormož sedem pokopališč, s katerimi upravljajo Krajevne skupnosti. Z najemniki grobov so sklenjene desetletne pogodbe, ki se lahko podaljšujejo. Najemnina, ki jo občani plačujejo pa je odvisna od površine groba. Cene po kvadratnem metru so po krajevnih skupnostih različne. KS Ormož skrbi za dve pokopališči: V Ormožu in na Humu. Cena za kvadratni meter v Ormožu znaša 12, 20 evra, na Humu pa 14,48 evra. V KS Ivanjkovci znaša 10,19 evra po kvadratnem metru, Velika Nedelja in Miklavž pri Ormožu 9, 42 evra, Podgorci 9, 36 evra in Kog 9,6 evra po kvadratnem metru.
V letu 2012 bi se tako iz naslova najemnin grobov v občini Ormož zbralo 96.958 evrov (brez DDV), vendar je na dan 31.12.2012 bilo še 2.761,00 evrov neporavnanih najemnin.
S tem, da pa je občina Ormož v letu 2012 za stroške urejanja in vzdrževanja vseh sedmih pokopališč namenila skupaj 88.794 evrov ( za Ormož in Hum 36.020,00 evrov; Ivanjkovci 11.286,00 evrov; Velika Nedelja 15.399,00 evrov; Podgorci 9.027,00 evrov, Miklavž pri Ormožu 5.902,00 evra in Kog 11.160,00 evrov).