Dan po pustu se s pepelnično sredo po cerkvenem koledarju za večino kristjanov začenja 40-dnevni postni čas, ki se bo sklenil z veliko nočjo. Namenjen je odpovedi razvadam ali dobrinam ter opravljanju dobrih del. V Katoliški cerkvi je za pepelnično sredo značilen tudi obred pepeljenja, ki ga duhovniki po cerkvah opravljajo kot znamenje minljivosti.
V postnem času sicer duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.
Postni čas za vernike pomeni pripravo na veliko noč, v tem času več premišljujejo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo.
Med verniki je v postu značilna tudi odpoved hrani, posebej mesu. Na današnjo pepelnično sredo in na veliki petek, ko velja strogi post, se tako verniki do sitega najejo samo enkrat v dnevu, odpoved mesu in mesnim jedem pa velja tudi vsak petek v postnem času.
A na škofovski konferenci poudarjajo, da namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca. Temu so tako namenjeni tudi miloščina ubogim, dobra dela in odpoved drugim razvadam.
Postni čas se bo sklenil s praznovanjem velikonočnega tridnevja pred veliko nočjo, ki bo za večino kristjanov 31. marca.
