S slovesnosti ob 100 letnici železniške proge Ormož – Ljutomer – Murska Sobota v Mekotnjaku

(Naslovna fotografija: Zbrani na slovesnosti FOTO: Zdravko Munda)

V Mekotnjaku je Turistično društvo Stara Cesta v sodelovanju z občino Ljutomer in PGD Mekotnjak-Stara cesta  na predvečer 100.obletnice železniške proge Ormož – Ljutomer – Murska Sobota (23.11.1924) pripravilo spominsko slovesnost s katero so obeležili 100 let od izgradnje te, še danes pomembno povezave osrednjega Prekmurja in Prlekije s Slovenijo.  Da je to edina slovesnost v spomin na stoletnico vzdolž proge, je dejal Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice v Ministrstvu za infrastrukturo RS, ki je na slovesnosti bil poleg podžupana občine Ljutomer Janka Špindlerja poseben gost. Slovesnosti so se udeležili številni domačini, zaposleni na SŽ in predstavniki Društva za ohranjanje dediščine »Prleški železničar«. Slavnostna govornica je bila dijakinja Gimnazije Ljutomer Zala Rauter, ki je lansko leto kot devetošolka prejela zlato državno priznanje za najboljšo etnološko raziskovalno nalogo z naslovom »Rekli so jim vranglovci«, s katero odseva čas gradnje železnice Ormož – Ljutomer – Murska Sobota, predvsem na odseku v Žerovincih.

Železniško progo Murska Sobota – Ljutomer – Ormož v dolžini 39,3 km so začeli graditi 17.2.1922, otvoritev proge pa je bila 23.11.1924.  Ob izgradnji proge so zgradili  kar pet mostov, med njimi tudi 155,5 metra dolg most čez reko Muro. (Aprila 1941 je umikajoča se jugoslovanska vojska ta most razstrelila in nova oblast ga je obnovila šele leta 1945) . Gradbena dela so sprva izvajali ruski begunci, ki so v takratno Kraljevino SHS prišli po ruski državljanski vojni. Domačini so jih imenovali »vranglovci«. Živeli so v barakah, ki so jih postavili v Mekotnjaku, imeli svojo kuhinjo in tudi pekarno, kjer so pekli kruh tudi za domačine. Vodo so uporabljali iz studenca v bližini, ta je danes turistična točka, znana kot Ruski studenec. »Domačini jim niso bili najbolj naklonjeni,  tako so zaradi neodobravanja lokalnega prebivalstva in po posredovanju takratnega vplivnega duhovnika in politika Jožefa Klekla na gradbišču začeli zaposlovati predvsem delavce iz Prekmurja in Medžimurja,” je v svoji raziskovalni nalogi med drugim zapisala  dijakinja Zala Rauter.

Proga je po odprtju omogočila pomembno povezavo osrednjega Prekmurja s Slovenijo, saj je bila pred tem železniška prometna povezava regije usmerjena predvsem proti Madžarski. Vožnja z vlakom je kmetom takrat omogočala neposredno trgovanje z drugimi deli Slovenije, kar je pomembno vplivalo na gospodarski razvoj regije.  Danes se proga nadaljuje iz Murske Sobote naprej vse do Hodoša in meje z Madžarsko ter je ena od pomembnih povezav v slovenskem železniškem omrežju, predvsem za tovorni promet. Pred nekaj manj kot desetletjem se je zaključila njena temeljita posodobitev in nadgradnja (2016).

Možnost prevoza z vlakom proti Ljutomeru in Murski Soboti je bila pomembna tudi za Ormoški konec, saj se v ta konec države prej ni bilo enostavno odpraviti.

V kulturnem programu na spominski slovesnosti so sodelovali šolarji OŠ Janka Ribiča Cezanjevci in ženski pevski zbor »Pole poje« iz Razkrižja. Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica TD Stara Cesta Marija Gaube, nato pa so spregovorili še podžupan Ljutomera Janko Špindler, Dejan Jurkovič-vodja Sektorja za investiceje v železnice in Franci Zemljič – predsednik Društva za ohranjanje dediščine »Prleški železničar«, nekaj spominov na pripovedovanja o gradnji železnice pa je z zbranimi podelil tudi Ciril Meško iz Lahoncev.