Aktiv ravnateljev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je ob svetovnem dnevu učiteljev, ki ga obeležujemo 5.oktobra pripravil srečanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na Ormoškem. Uvodna slovesnost na kateri so podelili tudi priznanja za 20, 30 in 40 let dela v vzgoji in izobraževanju ter plaketo Karla Ozvalda za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja, je potekala v Domu kulture v Ormožu.
Zbrane je uvodoma nagovorila vodja Aktiva ravnateljev Majda Podplatnik Kurpes, ki je med drugim povedala:
“UNESCO je 5. oktober kot svetovni dan učiteljev razglasil leta 1993. Kakovost vzgojno-izobraževalnega sistema je temelj razvoja vsake družbe in živi samo s kvalitetnimi učitelji.
Vsak učitelj znotraj svoje stroke odkriva svojim učencem nova znanja, nove svetove, uči jih kritičnega razmišljanja, uči jih jasne presoje, uči jih povezovanja, sklepanja, doživljanja, izražanja, primerjanja, posploševanja. A to je le en vidik učiteljevanja, saj smo učitelji pogosto tudi tihi učitelji, ki z vzgledom učimo učence o življenju. Razkrivamo jim širine življenja, odtenke doživljanja trenutkov.
Učimo jih, da nismo edini učitelji, da jim bo življenje ponudilo še množico tihih učiteljev in da so ti povsod okrog nas: v pticah pozimi, v jutranjem sončnem žarku, v nežni sapi vetra, v toplem nasmehu neznanca ali bleščečem se mokrem listu, ki te poboža po obrazu ravno v trenutku, ko podvomiš o lastni vrednosti. Učence učimo poguma, da prisluhnejo učiteljem življenja in vedo, da nam včasih lahko malenkost pokaže smer življenja. Ob učitelju, ki v sebi združi ti dve kvaliteti, učenec začuti, da svoje delo opravlja z navdušenjem. Zato naj se uresničijo sanje vseh učiteljev,ki so si učiteljski poklic izbrali zato, ker želijo otrokom dati najboljši del sebe. Zato se na naše sijajne učitelje oziramo s spoštovanjem, s hvaležnostjo pa na tiste, ki so se dotaknili naših človeških čustev. Kurikulum je zagotovo nujnost, toda toplina je življenjsko potrebna rožam in otrokovi duši za njuno rast.
Naj bo torej današnja slovesnost priložnost , da pritegnemo pozornost javnosti in jo opozorimo na pomembno vlogo, ki jo imamo kot vzgojitelji, učitelji in vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Ob koncu mi dovolite, da se zahvalim Predsedniku komisije za podelitev priznanj, plaket in nagrad doktorja Karla Ozvalda, gospodu Slavku Petku, ravnatelju Glasbene šole Ormož in učiteljem OŠ Ormož za izpeljavo današnje slovesnosti.
Zahvala velja tudi županom vseh treh občin , ki so s svojim občutkom in vedenjem o nujnosti približati ljudem poslanstvo in dosežke učiteljev v vzgoji in izobraževanju, omogočili to slovesnost. Za zaključek pa le še misel:Umetnost učiteljevanja je povedati učencem ,kaj naj iščejo, ne da bi jim govorili , kaj naj vidijo!”.

Potem so zbrane pozdravili še župan občine Ormož Alojz Sok, župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko in predstojnica enote Zavoda RS za šolstvo OE Murska Sobota Irena Kumer.
Sledila je podelitev priznanj, ki sta jih jubilantom podelila Majda Podplatnik Kurpes, vodja Aktiva ravnateljev in koordinator prireditve Slavko Petek:

Priznanja za 20 let dela so prejeli:
Irena BLAGOVIČ OŠ Ormož
Jožica NOVAK OŠ Miklavž pri Ormožu
Klaudia PETEK OŠ Središče ob Dravi
Štefka SLAVINEC OŠ Velika Nedelja
Stanko ZAMUDA OŠ Velika Nedelja

Priznanja za 30 let dela:
Stanka ČRČEK OŠ Ivanjkovci
Vesna HAVLAS OŠ Ivanjkovci
Vlado HEBAR OŠ Miklavž pri Ormožu
Marija HRŽIČ Vrtec Ormož
Emica KOCJAN OŠ Velika Nedelja
Tatjana KORPAR GŠ Ormož
Anton LAH Gimnazija Ormož
Metka LEŠNIČAR OŠ Ormož
Zdenka MIKLAŠIČ OŠ Velika Nedelja
Marjana OZMEC OŠ Ormož
Milena PETEK OŠ Sveti Tomaž
Mirjam SIMONIČ OŠ Središče ob Dravi
Slavica ŠAJNOVIČ OŠ Ormož
Davorina VAJD Vrtec Ormož

Priznanje za 40 let dela v vzgoji in izobraževanju in šopek v zahvalo za dolgoletno delo v vzgoji in izobraževanju ob upokojitvi sta prejela:

Daniela ZADRAVEC Vrtec Ormož
Jože BARIN TURICA Glasbena šola Ormož

Plaketo dr.Karla Ozvalda za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja v letu 2014 pa je prejela Marija KERNDL iz OŠ Stanka Vraza Ormož. (Na sliki skrajno desno,Foto: Darko Špacapan, Roman Bobnarič)
slika_priznanja_2
Nagrade dr.Karla Ozvalda za življenjsko delo in za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja pa letos niso podelili.
Na sliki: Irena Kumer – Zavod RS za šolstvo(Foto: Darko Špacapan, Roman Bobnarič)
slika_priznanja_3
Na sliki: Alojz Sok – župan Ormoža (Foto: Darko Špacapan, Roman Bobnarič)slika_priznanja_1
Na sliki: Uroš Fuerst – igralec(Foto: Darko Špacapan, Roman Bobnarič)slika_priznanja_4

Po uradnem delu so si zbrani v Domu kulture ogledali še monokomedijo “Jamski človek” v izvedbi igralca Uroša Fuersta, potem pa so se preselili v Belo dvorano Grajske pristave, kjer je bil sprejem in pogostitev.

O dr. Karlu Ozvaldu ( TEKST: Franc Šulek)
slika_KarlOzvald

Dr. Karel Ozvald, naš rojak, slovenski pedagog, se je rodil 20. januarja 1873 v Središču ob Dravi. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo pa v Mariboru, kjer je leta 1894 maturiral. Študiral je v Gradcu in 26. januarja 1899 doktoriral iz slovanske in klasične filologije in iz filozofije z disertacijo »Fonetični, morfološki in akcentološki oris središkega narečja«. Profesorski izpit za srednje šole je opravil 21. februarja 1900. Med leti 1900 in 1920 je služboval kot srednješolski profesor v gimnazijah v Kranju, Ptuju in Gorici.
Dne 1. februarja 1920 je postal izredni, 14. aprila 1922 pa redni profesor za pedagogiko na Univerzi v Ljubljani. Delo na fakulteti je opravljal sam vse do konca študijskega leta 1945, ko ga je nasledil Stanko Gogala. V študijskem letu 1927/28 je bil dekan Filozofske fakultete. Dr. Karel Ozvald je večkrat predaval na učiteljskih zborovanjih ter konferencah, med drugim tudi na V. kongresu za proučevanje otroka v Brnu, leta 1933.
Ozvald je na Slovenskem začel uveljavljati novo pedagoško smer – kulturno pedagogiko. V nasprotju z dotedanjima opredelitvama, da je vzgoja socialni (gojenčevo vraščanje v družbo) oziroma naravni proces (razvoj gojenčeve narave), je kulturna pedagogika pojmovala vzgojo kot kulturni proces; njen namen je, da objektivne kulturne vrednote čim bolj prehajajo v subjektivno kulturnost gojenca in ga tako razvijajo v osebnost.
Dr. Karel Ozvald je prešel v pedagogiko s filološkega področja, torej iz praktično pedagoških potreb in problemov. Ni pa se ustavil pri »šolskem« pojmovanju pedagogike kot nekake »uporabne psihologije«, temveč je prišel do jasnega pojma o njenem splošno kulturnem in življenjskem pomenu. Že precej zgodaj je postal iz praktičnega srednješolskega pedagoga teoretičen kulturni pedagog, pojmujoč pedagogiko kot del splošne kulture, v kateri se zato tudi vedno izraža trenutni kulturni duh. Pedagogika je bila po njegovem mnenju v tem smislu najbližja kulturi, ker jo je imel za vedo o kultiviranju človeka ali o »učlovečenju« mladega človeka. Ob takem širokem pogledu na svoj predmet se mu je odprlo polno novih kulturno-pedagoških problemov, ki jih je moral rešiti ali sam ali pa tako, da je rešitve velikih svetovnih pedagogov prenesel tudi v našo pedagoško kulturo. Vendar pa Ozvald ni bil teoretičen pedagog v tem smislu, da bi se ne zanimal za praktična pedagoška vprašanja. Njegovo reševanje le-teh pa je vedno bilo načelnega značaja. Ozvald je opravljal pri nas dvojno zelo važno kulturno delo: po eni plati je stalno seznanjal stroko z izsledki velikih svetovnih pedagogov, po drugi pa je prinašal v naše praktično pedagoško delo načelnost, normativnost, enotnost in vidik upravičenosti ter neupravičenosti. Prav posebno se je ta njegova duhovna plat pokazala pri problemu »nove šole« in pri odločitvi vprašanja, ali naj bo prenova šole samo metodična in zunanja, ali pa tudi notranja in duhovna. Začel je zagovarjati in zahtevati predvsem prenovo učitelja, ker je uvidel, da bo prenovi učitelja nujno sledila tudi prenova šole in življenja ter dela v nji. Razen tega pa je opozoril še na zelo važno dejstvo, da se šolske prenove izvršijo le ob prenovi šolskega duha in da novi šoli še nismo dali novega duha in nove kulturne usmerjenosti, če smo jo samo metodično reformirali.
Med Ozvaldovimi spisi je nekaj nemških razprav in številna slovenska dela, od katerih jih naj omenimo le nekaj: Kulturna pedagogika, Duševna rast otroka in mladostnika, Osnovna psihologija in druga. Zraven 78 knjig in razprav je napisal tudi številna poročila o pedagoških kongresih, strujah, več spominskih spisov in ocen pedagoških knjig.
Delavci v vzgoji in izobraževanju se vse bolj zavedamo svojih korenin, ki so jih predstavljali dobri slovenski pedagogi in med njimi je prav gotovo naš rojak dr. Karel Ozvald. Po njem smo poimenovali priznanja in nagrade, ki jih bomo podeljevali vsako leto ob mednarodnem dnevu učiteljev.