V VIZ VRTEC ORMOŽ so v petek popoldne pripravili predavanje doktorja Ranka Rajovića, ki je zbranim staršem in vzgojiteljem predaval o spodbujanju razvoja otrokovih potencialov, in to skozi igro, ki otroku olajša sprejemanje novih znanj. Strokovnjaki nova spoznanja imenujejo NTC metode, ki otroku v procesu učenja omogočajo aktivirati njihove neizkoriščene zmogljivosti:
Dr. Ranko Rajović je avtor več knjižnih uspešnic in priročnikov na temo spodbujanja razvoja otrokovih potencialov, med drugim je tudi avtor prilagojenega programa za vrtce in šole, imenovanega sistem NTC. Gre za sistem razmišljanja in pridobivanja uporabnega znanja skozi igro, ki se vse bolj uveljavlja v Evropi in svetu. Program NTC išče odgovore na vprašanja, zakaj smo v zadnjih letih priča vse večjim težavam z branjem, pisanjem in matematiko. Glavni krivec teh težav so napake v zgodnjem razvoju otroka, trdi dr. Rajović in dodaja, da se je treba zavedati, da v celotnem razvoju otroka od rojstva do šole delamo vse preveč napak. Dr.Rajović je postregel z odgovori, ki si jih starši ne malokrat zastavljamo; žal pa se je predavanja udeležila le peščica zainteresiranih.
Se nadarjen otrok rodi ali se ga “naredi” s pravilnimi pristopi, je, na primer, eno izmed vprašanj, ki si ga radi postavimo. Dr.Rajović odgovarja, da je genetika pomemben potencial, a se ta ne more razviti brez dela! Oboje je enako pomembno. Tudi nebrušen diamant ne dobi prave vrednosti, dokler ga mojster ne obdela, tako kot nadarjen nogometaš ne bo dosegel rezultatov, če z njim ne delajo dobri trenerji, pojasni dr. Rajović in dodaja, da smo starši tisti, ki škodujemo ali pripomoremo k razvoju otroka. Da težave z branjem, pisanjem in matematiko niso samo stvar genetike, ampak težava, za katero smo odgovorni starši. Ljudje smo živa bitja in se moramo gibati! Možgani se najbolj razvijajo od drugega do petega leta starosti. In kaj je naloga otrok v teh letih? Da se gibljejo. Žal pa, kot vemo, se otroci gibljejo vse manj. Starši se morajo zavedati, da mora otrok do petega ali šestega leta starosti čim več telovaditi in se gibati. »Staršem vedno polagam na srce: spodbujajte otroka tako, kot da gre po poti vrhunskega športnika, kot da bo reprezentant vaše države. Ni pomembno, da to v resnici ne bo nikoli, naloga staršev je, da mu to omogoči. Da bo otrok čim bolj spreten. Veste, kaj je otrokova naloga? Da teče, da pleza po drevesih, da je na prostem, tudi kadar je mraz, da tako razvija možgane. Vse, kar naredimo namesto otroka, mu na dolgi rok škodi. Otroke preveč ščitimo in preveč pazimo nanje – v tem je glavna težava,” je prepričan specialist endokrinologije in ustanovitelj združenja Mensa Jugoslavije, danes Srbije, dr. Ranko Rajović.
Ena izmed napak, ki jih delajo starši, je ta, da otrokom branijo določene aktivnosti, ker se bojijo, da bi se jim kaj zgodilo, druga vrsta napak pa je ta, da starši zaradi svojega udobja otrokom ponujajo nekaj, česar sploh ne potrebujejo. Ali je to prevažanje v otroškem vozičku ali pa to, da jim v otroško sobo namestijo televizijo. Vse, kar naredimo zato, da otroku olajšamo življenje, jim lahko že jutri škoduje. S tem jim delamo medvedjo uslugo, poudarja Rajović. Seveda se je dotaknil tudi uporabe televizije in računalnika, ki v omejenem obsegu ne škoduje. Seveda, če imamo starši stvar pod nadzorom. Vprašanje je, kje je meja. Pol ure, dve uri ali pet ur dnevno? Za karkoli se odločimo, mora temu slediti še enkrat več gibanja, je pa logično, da pri petih urah buljenja v televizijo ali računalniški zaslon še enkrat več gibanja ni izvedljivo. »Treba se je zavedati, da vsaka ura sedenja pomeni deset tisoč mišičnih kontrakcij manj, če vemo, da se možgani razvijajo ravno prek gibanja. Zadnje raziskave kažejo, da tudi mali možgani, ki se razvijajo preko gibanja, sodelujejo v izredno pomembnih kognitivnih procesih in v kreativnem reševanju problemov«, je pojasnil dr. Rajović.
Pomembno je, da se zavedamo, da nadarjenost ni prirojena. “Otrok pri rojstvu podeduje le kozarec, do kam ga bo napolnil, pa je odvisno od nas in okolja. Kozarec tako označuje potencial, koliko vode bomo nalili vanj, pa je inteligenca. Stimulativno okolje je zelo pomembno in če se tega ne zavedamo, imamo veliko težavo!” (Dr.Ranko Rajović)
