Na pokopališču v Ormožu je včeraj bila spominska slovesnost ob odkritju obeležja, postavljenega v spomin 39 otrokom in eni od spremljevalk, ki so avgusta in septembra leta 1945 zaradi podhranjenosti ter različnih bolezni umrli v ormoškem gradu in bili pokopani na tamkajšnjem pokopališču. Teh devetintrideset je bilo le nekaj izmed otrok, ki so jih leta 1945 prepeljali v Ormož iz koncentracijskega taborišča Šterntal, oziroma Strnišče na območju današnjega Kidričevega, pripadali pa so družinam nemške narodne manjšine v Sloveniji, ki jih je komunistična oblast nameravala izseliti v Avstrijo. Med njimi je bilo tudi veliko Slovencev in Madžarov.
Prvi, ki je slovenski javnosti razkril žalostno zgodbo otrok v ormoškem gradu, je bil novinar Jože Rakuša, ki je leta 1998 v časopisu Večer o njih objavljal podlistek z naslovom „Noben otrok ni končal v vodnjaku“. Rajko Topolovec pa je kasneje usodo teh otrok raziskal in opisal v knjigi z naslovom „Ormoški Petríček“, kjer objavlja tudi pričevanja nekaterih preživelih. Trije so bili tudi na slovesnosti v Ormožu in so tudi odkrili spominsko ploščo na ormoškem gradu. Sicer pa se je spominske slovesnosti udeležilo kar nekaj preživelih iz koncentracijskega taborišča Strnišče in vrsta njihovih sorodnikov.
Ob preživelih in njihovih sorodnikih, največ iz sosednje Avstrije, se je spominske slovesnosti udeležila vrsta predstavnikov kulturnega, verskega in političnega življenja, med njimi tudi predsednik SDS Janez Janša in predsednica NSi Ljudmila Novak ter poslanca v DZ Eva Irgl in Jožef Horvat.
Obeležje je stalo (izkopi temeljev, beton, izdelava križa, postavljanje, plošča, nadzor) je stalo 37.636,29 evrov. Spominska plošča v gradu pa 560 evrov.
Spominsko ploščo na ormoškem gradu so odkrili trije izmed otrok, ki so preživeli bivanje v ormoškem gradu. Terezija Tomažič rojena Hedl in Hubert Hassmel se spominjata:
