V Ormožu imamo grajski kino

V prvem nadstropju Ormoškega gradu imamo odslej stari KINO, ki je opremljen z dvema delujočima kinoprojektorjema iz leta 1954, pri čemer enega od njiju poganja oglje, kar je edinstven primerek na Slovenskem. Na pobudo Občine Ormož oziroma župana Alojza Soka so grajsko kinodvorano v sodelovanju z Ormoško enoto Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, Ptujskim Zgodovinskim arhivom in Mestnim Kinom Ptuj uredili občinski hišniki ter poznavalca in strokovnjaka za nekdanjo filmsko tehniko Jože Haložan in njegov sin David.
Odprtje grajskega kina je pospremila še razstava z naslovom »Kino je vedno dobra ideja«, ki na ogled prinaša zanimiv pregled spodnje-podravske kino zgodovine, kjer je med drugim predstavljana tudi zelo uspešna filmska igralka nemškega filma sredi tridesetih let 20.stol. Angela Zalokar.
(Na fotografiji: Angela Zalokar, foto: Wikipedia, Kotte Autographs)

Zbrane na odprtju je najprej pozdravila Nevenka Korpič – vodja ormoške enote Muzeja Ptuj-Ormož, potem pa je zbrane pozdravil tudi direktor Muzeja Ptuj-Ormož dr. Aleksander Lorenčič. O zgodovini kina v Ormožu je spregovorila direktorica Ptujskega zgodovinskega arhiva Katja Zupanič, ki pravi: “Podatka, kdaj so se Ormožani prvič srečali s kinom, zaenkrat nimamo, zagotovo pa lahko trdimo, da so bili očarani nad podobami na filmskem platnu, navdušeni in pretreseni nad zgodbami, ki so nudile intenzivno estetsko, čustveno in čutno izkušnjo. Gostovanja potujočih kinematografov predstavljajo prvo obdobje kinematografije na Slovenskem. Pogoj za postavitev gostujočega kinematografa je bilo dovoljenje za najem primernega prostora za predvajanje, ki ga je vsakokratnemu lastniku potujočega kinematografa izdala pristojna občina. Lastniki kinematografov filmov niso pogosto menjavali, zato so potovali iz kraja v kraj, kar jim je omogočala tudi železnica. Ormož pri tem ni bil izjema.
Po prvi svetovni vojni so se v kulturnem življenju začela zlata dvajseta leta. Film je postal širokim množicam dosegljiva poceni zabava. Znano je, da je med obema vojnama kinodvorana v Ormožu stala na območju današnje Skolibrove ulice.
21. dec. 1922 je Pokrajinska uprava za Slovenijo, Oddelek za notranje zadeve v Ljubljani v Ormožu podelila neprenosljivo dovoljenje za prirejanje vsakovrstnih kinematografskih predstav (najdlje do 31. 12. 1923) ključavničarju in mehaniku Avgustu Kreutzu. V prostor za kino-gledališče se je adaptirala prej ključavničarska delavnica (SI_ZAP/ 0387/003_00052, šk. 17, ovoj 52). Otroci so si lahko ogledali risanke, ko so po platnu skakale različne živali in so se izvajali razni smešni prizori. Prevladovale so melodrame in komedije, sledili so jim vesterni in pustolovski filmi. Ob nemških so si obiskovalci lahko ogledali še ameriške, angleške, češke in francoske filme. Med igralci so tudi Ormožane najbolj navduševali Greta Garbo, Marlene Dietrich, Hilda Hilderbrandt, Clark Gable, Mae West, Emil Jannings ter številni drugi, med njimi tudi slovenski filmski zvezdi, Ita Rina ter nadvse uspešna filmska igralka nemškega filma sredi tridesetih let 20.stoletja, v Moškanjcih pri Gorišnici, 5.marca 1913 rojena Angela Zalokar.
Leta 1931 ima Ormož že zvočni kino. Časopis Narodna sloga 24.12.1931 objavi: »Ptujski kino – brez predstav. Dočim ima mnogo manjši Ormož v svoji hvalevredni podjetnosti že zvočni film, smo Ptujčani za praznike na nedoločen čas zaprli naše kino-gledališče. Očitni sadovi polovičarstva, maščevanje starih grehov«.
Med 2. svetovno vojno so se ob vikendih v kinu Ormož predvajali nemški filmi, kar je bilo tudi del propagande.
Po 2. svetovni vojni je deloval potujoči kino, Mestni kino Ormož pa je bil ustanovljen v letu 1947 na podlagi odločbe z dne 9.4. 1947 od OLO Ptuj (SDK Ptuj, ekspozitura Ormož, šk. 2, ovoj 28, leto 1955, mestni kino Ormož) na Mestnem trgu štev. 5. Podjetje se je ukvarjalo s predvajanjem filmov, imelo pa je samo honorarne uslužbence. Honorarni upravnik je bil Franc Pučko, honorarna knjigovodkinja pa Marija-Marica Jambrekovič. Osebe, ki so bile zaposlene ob predstavah so za delo dobile samo nagrado…”.

Spregovoril je tudi župan Alojz Sok, ki je pojasnil, da so na idejo o tovrstnem starem kinu prišli potem, ko je občina obnavljala domova kulture v Veliki Nedelji in Ormožu, delujoče kinoprojektorje pa spravila na varno. Grajski kino je opremljen tudi z 49 starinskimi stoli, ki so jih našli še v Gorišnici in s starimi lustri iz šole na Humu…
Za otvoritveno projekcijo so izbrali film Svet na Kajžarju, četrti film, ki je bil posnet na Slovenskem. Nastal je v režiji Franceta Štiglica po istoimenski povesti Ivana Potrča in prikazuje povojno dogajanje v Halozah skozi dramo o viničarju Vračku ter drugih prebivalcih Haloz.

Da vse skupaj deluje, kot je treba, je na pomoč priskočil Jože Haložan iz Radizela, znan Štajerski kinooperater, ki je včasih bil tudi potujoči kinooperater, sploh pa ga je ta tehnika zanimala že od otroštva, ko se je z njo srečal prvič in to v Ruškem gradu, kjer je včasih bila kinodvorana. Kar se tiče tehnike, je danes vse skupaj veliko preprostejše, pravi, a je stara tehnika toliko bolj zanimiva.
Pri ormoškem grajskem kinu ne gre samo za nostalgijo, pač pa tudi za bogato dediščino več Iskrinih projektorjev, je še dodal Haložan in pojasnil, da enega izmed ohranjenih kinoprojektorjev poganja oglje, ki se je uporabljalo vse do uvedbe kino-žarnic. Za takšen projektor je bilo treba imeti dimnik in zračenje, da filmskega traku niso pregreli in uničili, je še poudaril. (Na fotografiji: Jože Haložan)

(Na fotografiji: Jože Haložan, David Haložan, Alojz Sok)

Po besedah kustosinje in vodje ormoške enote Muzeja Ptuj-Ormož Nevenke Korpič je celoten prostor urejen v slogu nekdanjih kinodvoran. “Gre za stalno muzejsko postavitev, sicer pa se bodo v grajskem kinu mesečno dogajale različne projekcije z deli na trakovih iz filmskega arhiva,” je povedela Korpičeva.

Vseh 49 sedežev v grajskem kinu je na včerajšnji otvoritvi bilo zasedenih. V večini so bili prisotni starejši občani, ki jim je malo nostalgije dobro delo…