Vili Trofenik: O populizmu, šuntanju, prvoaprilskih šalah in druge štorije o ormoških smeteh!

Vili Trofenik
Mihovci pri V. Nedelji 104
2274 Velika Nedelja

O populizmu, »šuntanju«, prvoaprilskih šalah in druge štorije o ormoških smeteh!

Predstavitev nasprotnih dejstev:

Trditvi ormoškega župana izrečeni na tiskovni konferenci, da je nepravilnosti pri zaračunavanju stroškov odlaganja ostankov komunalnih odpadkov treba dokazati, je možno v celoti pritrditi, vendar župan pri tem pozablja, da je Direktorat za okolje kot pristojen državni organ za to področje že 13. oktobra lanskega leta v celoti pritrdil našim ugotovitvam in zapisal:
»V elaboratu o oblikovanju cene za odlaganje preostanka komunalnih odpadkov je v ceni za izvajanje storitve opredeljen strošek sanacije odlagališča, ki sodi v ceno za javno infrastrukturo. Po pregledu cene za javno infrastrukturo pa smo ugotovili, da je v ceni že vključen strošek finančnega jamstva za zapiranje odlagališča. Strošek sanacije odlagališča ne sodi v ceno izvajanja storitve temveč v ceno javne infrastrukture.«
Povsem jasno, le za ormoškega župan z občinsko upravo in podaniki ter direktorico ormoške komunale ne …..
Županovo razpredanje, da so »namenske prihodke« za pridobivanje novega prostora »približno« porabili za namen za katerega so se zbirali je neverjetna in neresnična. Omenjena sredstva je bilo edino možno porabiti za pridobivanje (izkop) novega prostora med profiloma 14 in 17 in ne za bilo katero investicijo na odlagališču in še manj zunaj njega. Vendar to je že drug problem, problem smetišča kot županovega bankomata, ki še čaka na epilog.
Županova trditev, da sem leta 2004 sam določil dodatek k ceni v višini 0,0347 €/kg odloženih odpadkov za pridobivanje novega odlagalnega prostora je neresnična, saj župan takrat ni imel takih pristojnosti in jih tudi danes nima. V resnici je omenjeni dodatek v ceni sprejel občinski svet po predhodnem pozitivnem mnenju Ministrstva za okolje in prostor ter soglasju takrat za cene pristojnega Ministrstva za gospodarstvo, kar v ormoški občinski upravi z županom zavestno prikrivajo in na vsakem vogalu zavajajo občane, ki so pripravljeni poslušati njihove laži.
Zaradi tega smo jim dostavili po tiskovni konferenci ustrezne dokumente in prejeli odgovor, da so šele po prejemu dokumentov šli v arhiv preverjat postopek sprejemanja cen v letu 2004. Glede tega župana v celoti demantira tudi Aneks št. 1 k koncesijski pogodbi z dne 1.12.2004 in objava sklepa v Uradnem vestniku Občine Ormož, le prebrati bi ji bilo treba.
Veljavnost takrat določene cene odlaganja komunalnih odpadkov je avtomatično prenehala z iztekom koncesijske pogodbe 16.9.2012, vendar je ormoškemu občinskemu svetu bil posredovan predlog za nove cene šele marca 2013, ki pa ni bil pripravljen v skladu z veljavno uredbo. Občinski svet Ormož kot edini pristojni organ za potrditev omenjenih cen po letu 2004 ni nikoli odločal o dodatku k ceni za odlaganje komunalnih odpadkov, ampak je v resnici s sklepom sprejetim v aprilu 2013 tak dodatek ukinil, nerazumno pa povišal ceno odlaganja ostankov odpadkov. V resnici sta si dodatek na nezakoniti način v septembru 2013 izmislila z aneksom št. 10 k koncesijski pogodbi župan kot nepristojni organ ter direktorica koncesionarja in to na račun previsoke cene odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, ki je bila podtaknjena občinskemu svetu in jo je županova večina neodgovorno potrdila kljub opozorilom takratne opozicije. Na tak način sta se poskušala izviti iz pasti v katero sta padla, ko sta radovednemu občanu odgovarjala na vprašanje o zbranih namenskih sredstvih po 1. maju 2013.
Vsi stroški infrastrukture potrebne za odlaganje ostankov odpadkov morajo bi morali biti zajeti v stroških infrastrukture in ne v stroških odlaganja kot se sprenevedata župan in direktorica koncesionarja, ki se vztrajno podpisuje pod poročila v katerih prikazuje namenska sredstva za infrastrukturo pa čeprav že dve leti vsak mesec izda več kot pet tisoč računov iz katerih je razvidno, da v stroških infrastrukture ni teh namenskih sredstev. Pri tem se pa ne zavedata, da prihaja kazen v obliki plačila davka na dobiček, ki ga ni dovoljeno ustvarjati skozi ceno gospodarskih javnih služb in v obliki poračuna preveč zaračunanih stroškov, kot to določa 6. člen Uredbe o metodologiji oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Norčevanje iz našega opozorila, da koncesionar ne opravlja zaračunanih del obdelave odpadkov samo potrjuje, da župan z občinsko upravo noče ali ni sposoben nadzirati izvajanja koncesija ali pa s koncesionarjem dogovorno sodeluje. Odločba Agencije RS za okolje z dne 5.3.2013, s katero je bilo ponovno odobreno delovanje odlagališča na Dobravi, v točki 2.1.1.15. jasno nalaga – citiram: » Na platoju se odpadke raztrese z bagrom, pri čemer se raztrga vrečke v katerih so mešani komunalni odpadki. Iz razgrnjenih odpadkov se ročno izloči naslednje vrste odpadkov…« v celoti demantira župana oziroma njegovo inovacijo o »sortiranju po videzu«. Pri tem je potrebno opozoriti, da je ravno neizvajanje navedene obdelave odpadkov, iz katere se župan norčuje, predstavljalo enega izmed temeljnih razlogov za zaprtje deponije v letu 2011.
Zatrjevanje ormoškega župana in koncesionarja, da izvaja obdelavo v skladu zahtevami iz odločbe ARSO-ta pa v celoti demantira priložena fotografija in posneti film, pa tudi reportaža objavljena pred časom v televizijski oddaji Tednik. Vse navedeno in še kaj, se dogaja pred nosom pristojne inšpekcije.
Izjava ormoškega župana, da naj bi bila moja izjava na tiskovni konferenci o možnosti brezplačnega odlaganja prvoaprilska šala, populizem, »šuntanje« ljudi in zavajanje javnosti pove največ o kompetentnosti njenega avtorja oziroma nepoznavanju veljavne zakonodaje s tega področja in o ormoških smetarskih inovacijah.
Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja namreč v prvem in tretjem odstavku 11. člena določa :
– Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo ali prodaja stranskih proizvodov, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti in niso obvezne storitve javne službe.
– Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne javne službe.
Odlaganje ostankov komunalnih odpadkov iz drugih območij Slovenije, v katerih ormoški koncesionar nima koncesije za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, predstavlja posebno storitev za katero bi morala biti s soglasjem Občine Ormož kot lastnice odlagališča na Dobravi določena posebna cena za odlaganje. Za tuje smeti koncesionar zaračunava enako nezakonito ceno v višini 0,0862 €/kg ali 0,0347 €/kg preveč.
Ker je v letu 2014 bilo od skupno odloženih 19.697.360 kg le 1.327.339 kg odpadkov »domačega« porekla, je koncesionar ustvaril 18.370.021 kg x 0,0347 €/kg =637.439.72,72 € neupravičenih prihodkov iz naslova stroškov odlaganja ostankov odpadkov iz drugih okolij. Stroški odlaganja »domačih« odpadkov pa so znašali po nezakoniti višji ceni 1.327.339 kg x 0,0862 €/kg = 114.416,62 € ali bolj pošteno 68.357,96 €, če izločimo iz cene nezakoniti del.
Iz nezakonitega in prikritega dobička bi z lahkoto poravnali stroške odlaganja »domačih« odpadkov pa tudi odškodnino bližnjim prebivalcem, saj so prejeli odškodnino le do konca leta 2008, takrat naprej pa niti centa.
Županovo opravičevanje nezakonitega podaljšanja koncesijskih razmerij brez razpisa s sklicevanjem na iztrgani stavek iz šestega člena nekdanje koncesijske pogodbe, razgalja vso bedo poznavanja in spoštovanja zakonodaje v ormoški občinski upravi, ki z županom prebere samo iztrgane stavke, ki ji ustrezajo po metodi »želeli ste, poslušajte«. V istem členu koncesijske pogodbe namreč tudi piše, da je potrebno speljati postopek izbora novega koncesionarja najmanj eno leto pred iztekom koncesijske pogodbe. Podaljšanje koncesijske pogodbe je bilo predvideno samo za izredne razmere, ki nastanejo, ko ni možno speljati ali zaključiti postopka izbire koncesionarja, trenutno pa velja Zakon o javno zasebnem partnerstvu, ki 71. členu podrobno določa pogoje za morebitno podaljšanje koncesije, med katere pa nikakor ne spadajo investicije v komunalno infrastrukturo s katerimi poskuša župan naivno opravičevati svojo nezakonito ravnanje, saj jih ne vodi koncesionar ampak občina, še manj pa županovo zadovoljstvo s koncesionarjem za katerega javno izjavlja, da ga skupaj z občinsko upravo ni zmožen nadzorovati. Poleg omenjenega zakona je potrebno v postopku podeljevanja koncesije upoštevati tudi Zakon o javnem naročanju kot to določa 43. člen navedenega zakona. Razpis koncesije in izbor koncesionarja nista v pristojnosti župana ampak občinske uprave, ki koncesionarja izbere z upravno odločbo, župan pa je pooblaščen kot zastopnik občine le za podpis koncesijske pogodbe katere bistvene sestavine so predmet koncesijskega akta oziroma razpisa. Stari koncesionar ima le prednost izbire v primeru enakih ponudb različnih ponudnikov koncesije. Župan vstopi v postopek podeljevanja koncesij edino v primeru pritožbe na izbor koncesionarja pa še takrat je njegovo odločitev možno izpodbijati na Upravnem sodišču. Vsega tega v ormoški občinski uprave ne znajo ali pa nočejo upoštevati in se logično zastavlja vprašanje : Zakaj tako?
Ravnanje župana in še koga iz občinske uprave, ustreza definiciji korupcije ter definicijam zlorabe uradnega položaja, nevestnega opravljanja službe ter sodelovanja pri protipravnem pridobivanju premoženjske koristi.
V pomanjkanju argumentov se je ormoški župan ponovno zatekel k osebni diskreditaciji nasprotnika in me obdolžil, da »nadiram« zaposlene na odlagališču na Dobravi. Seveda gre za njemu in še komu lasten primitivizem. Z delavci na smetišču imam korektne odnose razen z gospo, ki rada klepeta s šoferji v kontejnerju, istočasno pa s svojim vozilom redno zaparkira dovoz do odlagališča in na uporabnike pusti čakati v nemilosti tudi po dvajset minut. Gospa očitno misli podobno kot župan, da smo občani zaradi nje in ne ona zaradi nas. Še en dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa.

Društvo za zakonitost in varstvo pravic
Forum
Ormož
Vili Trofenik l.r.