Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)  je v petek pripravilo uradno  otvoritev ORMOŠKIH LAGUN, ki jih je vlada RS maja letos razglasila za naravni rezervat. Gre za  55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave. Območje naravnega rezervata je bilo v času delovanja ormoške tovarne sladkorja poznano po bazenih za odlaganje odpadnih vod, njihov pomen pa so že pred tremi desetletji prepoznali člani DOPPS in skupaj z zaposlenimi v Tovarni sladkorja Ormož ukrepali. Tako so postavili gnezditvene splave, poskrbeli za pozno košnjo, vodni režim, bazeni so bili že takrat pomembni del Nature 2000.

Po zaprtju tovarne sladkorja, ko jim je nizozemski lastnik podaril lagune, se je ponudila priložnost zavarovanja biotsko izredno raznovrstnega območja. Leta 2014 so na območju lagun naselili tudi vodne bivole, saj je vlažne življenjske prostore najlažje upravljati s pašo, s katero se preprečuje zaraščanje. Trenutno jih je v rezervatu štirinajst.

Rezervat sestavljajo plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Kot poudarjajo v DOPPSu, so Ormoške lagune pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji. Ornitologi so na območju rezervata opazili 266 vrst ptic, od tega jih 85 tam tudi gnezdi, med njimi so mnoge ogrožene in redke vrste, kot so čapljica, mala tukalica, kostanjevka, polojnik, rdečenogi martinec in navadna čigra.   V selitvenem obdobju so lagune pribežališče tisočem ptic, med katerimi so najštevilčnejši močvirski martinci in togotniki. V Ormoških lagunah sicer živi kar 69 odstotkov vseh ptic, ki so jih ornitologi našteli v Sloveniji.

“V okviru petletnega Livedrava projekta smo poskrbeli za renaturacijo, ta pa je zajemala vzpostavitev novega dotoka vode iz Drave, izgradnjo šestih večjih in 30 manjših otokov, izkop jarkov, postavili smo skoraj 13 kilometrov pašnih ograj, hlev, 1,5 kilometra dolgo učno pot, v odsluženih ladijskih zabojnikih smo uredili opazovalnice, na vhodu v naravni rezervat pa prav poseben vrt,” je na otvoritveni slovesnosti povedal dr. Damjan Denac, direktor DOPPS. Dr.Denac se je ob tej priložnosti zahvalil za sodelovanje domačinom oziroma okoliškim prebivalcem, Vodnemu gospodarstvu Ptuj, Ptujskim komunalcem, ormoškim lovcem in mnogim drugim, tudi posameznikom, ki so pomagali pri urejanju rezervata. Zahvalil se je tudi hrvaškemu HEPu (Hrvaška elektro privreda) in podjetju Hrvatske vode (Zavod za vodno gospodarstvo Hrvaške), ki so v rezervat napeljali vodo. Predstavniki obeh hrvaških podjetij so bili tudi na otvoritvi.

Naravni rezervat je zdaj odprt za obiskovalce, ki se lahko sprehodijo po posebni učni poti z opazovalnicami in centrom, kar je omogočeno tudi skupinam s posebnimi potrebami. V rezervatu organizirajo vodene ekskurzije, oblikovali so izobraževalni program za mlade in za druge obiskovalce. Obenem je rezervat del turistične ponudbe in pomembna pridobitev za občino. DOPPS je z izvajanjem projekta LiveDrava, ki ga sofinancira EU, začel pred petimi leti, v tem času pa poskrbel za obsežno renaturacijo območja, bazeni za odpadne vode stare sladkorne tovarne pa so tako postali mednarodno pomemben rezervat za številne živalske vrste. Ureditev rezervata je stala 900 tisoč evrov.

Na svečanosti ob odprtju ORMOŠKI LAGUN so zbrane pozdravili predsednik Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Rudolf Tekavčič, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bolte, ki sta povedala, da je glede na rezultat evropski denar bil odlično porabljen;    Bart Twaalhoven, nizozemski veleposlanik v Sloveniji; Hans Hogeweg, komercialni direktor nizozemskega podjetja COSUN, pa sta povedala, da se zemljišče, ki ga je tovarna sladkorja marca leta 2010 podarila DOPPSu izkazala odlična naložba, sploh pa navdušenja nad urejenostjo in razsežnostjo rezervata nista skrivala.   Nekdanji direktor TSO Jurij Dogša, kot velik naravovarstvenik pa je dejal, da je rezervat plod dolgoletnega sodelovanja med industrijo in naravovarstveniki in je poučen prikaz sodobne naravovarstvene prakse,  sploh pa da bodo Ormoške lagune lahko nova priložnost za razvoj turizma in v smislu podjetništva vsaj delno nadomestilo za izgubljeno tovarno.   Zbrane je pozdravil tudi Alojz Sok, ormoški župan, ki je  renaturacije tega obdravskega območja vesel, a je dodal:  “bilo pa bi lepše, če bi to delovalo v sklopu tovarne sladkorja«.

Za popestritev slovesnosti pa je zapel Ptujski kvartet, sledila je pogostitev in možnost ogleda rezervata.