„Zakaj mora propasti slovenska prašičereja?“
… so se na okrogli mizi, ki jo je organizirala Zveza združenj prašičev Slovenije v sodelovanju z Društvom ANTONOVANJE na Kogu, spraševali slovenski prašičerejci.
Čez 60 prašičerejcev, strokovnjakov in poznavalcev se je v torek zbralo na Kogu.
Slovenska prašičereja je na razpotju, so ugotavljali. Prašičerejci pa; ali bodo poskrbeli za preobrat v razvoj panoge po obsegu in kvaliteti, ali pa bodo prepustili panogo v propad.
Na potezi so rejci, stroka in politika, da vsak naredi svoje delo.
Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije je z organizacijo okrogle mize želela vzpodbuditi k nujni spremembi razmer v Slovenski prašičereji.
Uvodoma so zbrane razvedrili otroci iz Kogovskega vrtca, ki so zapeli nekaj priložnostnih pesmic, zaplesala pa je tudi šolska folklorna skupina.
Potem pa je zbrane nagovoril mag. Andrej Kastelic – vodja oddelka za živinorejo pri KGZS, Zavod Novo mesto, ter predstavil nekaj statističnih podatkov: V času po osamosvojitvi Slovenije je stalež prašičev dosegel svoj vrhunec leta 2002, ko je bilo 655.665 prašičev (SURS). Od tedaj do konca leta 2010 je stalež prašičev padel na 395.593 prašičev oziroma za 260.072 (za 39,7 %). Po podatkih MKGP – SIR pa je bilo 1.2.2011 v Sloveniji le še 350.685 prašičev.
V Sloveniji pa še vedno največ prašičev gojijo na območju Prekmurja ( kjer je sicer vzreja padla za 27,7 odstotka, ter na Ptujskem in Ormoškem, kjer pa letos gojijo kar za 40 odstotkov manj prašičev.
Prašičerejce skrbi predvsem padanje cen prašičjega mesa, te so se znižale namreč kar za kar 10 odstotkov in novi standardi za rejo prašičev, ki bi v veljavo naj prišli s 1.januarjem 2013.
Dusan Fister – podpredsednik Prekmurskega prašičerejskega društva je povedal:
Sledila je vroča debata, med govorniki so bili tudi Branko Ravnikar iz Ministrstva za kmetijstvo, Danijel Vargazon, podpredsednik Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije in ormoški župan Alojz Sok, sicer dr.vet.medicine, ter številni prašičerejci.
Končno pa so zbrani prašičerejci svoje težave strnili v 17 točk, ki jih bodo posredovali odgovornim v državi. Med ostalim se sklicujejo tudi na to, da je v zadnjem času v državi bilo povedanega na temo samooskrbe; na 1% le-te pa bi naj bilo vezanih tudi do 1000 delovnih mest, smatrajo, da bi uresničitev zbranih zahtev lahko imela le ugodne ekonomske vplive na gospodarstvo – prepričani, da bi prašičereja MORALA ostati na mestu, kjer ji je prostor in je tudi že bila včasih.
Karolina Putarek