Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije z Mirkom Kosijem na čelu ostaja neomajno… ( z 11.volilne skupščine v Trnovski vasi)

Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije se je minuli teden sestalo na 11.redni skupščini, ki pa je bila tudi volilna. Za predsednika združenja so znova potrdili Miroslava Kosija, enaka pa je ostala tudi njegova širša ekipa. Kosi je sicer vodenje Združenja prevzel pred štiri leti, potem, ko se je interesno združenje pridelovalcev sladkorne pese po dobrih šestih letih mirovanja ponovno aktiviralo. Za njimi je zelo aktivno leto, je uvodoma povedal Kosi in predstavil prizadevanja Združenja, ki postaja mednarodno. Za sodelovanje pri gradnji tovarne sladkorja se po besedah Kosija od marca zanima kitajsko podjetje iz skupine Apollon Capital, ki ponuja inženiring, gradnjo ter 85-odstotno financiranje naložbe, za ostali del pa želi bančno garancijo ministrstva za finance oziroma bank.
Kosi je v nadaljevanju poudaril je, da Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije vztraja, da je vrnitev sladkorne pese na slovenske njive gospodarsko upravičena, ker je najbolj perspektivna poljščina v Evropi, za uspešno izvedbo nacionalnega projekta pa sta po njihovem potrebna povezanost in sodelovanje vseh, od pridelovalcev in predelovalcev do fakultet in države, in dodal, da minister za kmetijstvo Dejan Židan sicer ne verjame v ta projekt, a je obljubil, da jim bo pomagal.

Minule volilne skupščine v Trnovski vasi se je nameraval udeležiti tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki pa je sodelovanje zaradi drugih obveznosti odpovedal. Je pa obljubil skorajšnje srečanje s predstavniki Združenja pridelovalcev sladkorne pese, na katerem mu bodo ti predstavili sklepe skupščine in aktivnosti v prihodnje. Zbrani na skupščini so prisluhnili finančnemu poročilu, ki ga je podala Majda Lukner iz podjetja Fiposor , predsednik Franc Kučan, pa je predstavil stališče Nadzornega odbora. To ugotavlja, da je Združenje aktivno v vseh smereh, in da vodstvo v svojih prizadevanjih ni nikoli obupalo in tudi ne bo. Pri prizadevanjih Združenje podpira tudi evropski poslanec Franc Bogovič, ki jim pomaga na vseh možnih nivojih. Zraven je bil tudi na skupščini. Bogovič se v prizadevanjih, da bi Združenju pomagal, sklicuje na nizozemsko vlado, ki po njegovih besedah pripisuje pesi zelo veliko perspektivo, zato je po njegovem treba pomagati pri ustanovitvi zadruge, preveriti interes in odgovornost kmetov ter poiskati morebitne partnerje, od energetike do kemične industrije.
Matjaž Grkman iz kmetijskega ministrstva, ki pa se je udeležil skupščine, je članom pojasnil, da država v skladu s strategijo podpira vrnitev pese v kolobar, vendar pa v finančno konstrukcijo ne more vstopiti, lahko pa pomaga združenju pri sofinanciranju v okviru razvoja podeželja.
Na skupščini je bil prisoten župan občine ORMOŽ Alojz, ki dvomi, da država ne bi mogla priskočiti na pomoč: »Če je lahko stopila z veliko milijoni v TEŠ 6, če namerava stopiti v fantomsko precenjen drugi tir železnice, bi lahko z nekim deležem pomagala tudi oživeti proizvodnjo sladkorja v Sloveniji. Pomagala bi lahko vsaj pri nakupu lokacije, kjer je Tovarna sladkorja že obstajala«.

Kar se tiče načrtov Združenja, to letos načrtuje pripravo poslovnega načrta za obrat predelave sladkorne pese v bioetanol in višje produkte, poslovnega načrta in dokumentacije za tovarno sladkorne pese, ustanovitev raziskovalnega centra za sladkorno peso, povezavo z evropskim združenjem pridelovalcev sladkorne pese (CIBE) ter iskanje alternativnega mesta za postavitev tovarne, če ne bodo uspešni na prostoru nekdanje Tovarne sladkorja Ormož.