Krajevna skupnost ORMOŽ je minuli konec tedna praznovala  svoj  osmi krajevni praznik. Osrednja proslava s podelitvijo priznanj in plaket krajevne skupnosti, je bila minuli petek:

Krajevnemu prazniku Krajevne skupnosti Ormož na pot je pred Domom kulture, že pol ure pred začetkom proslave zaigral Pihalni orkester, zaplesale pa mažoretke Glasbene šole Ormož.

Po himni, ki jo je zaigral trobilni kvintet GŠ ORMOŽ, je potekal kulturni program, ki so ga po scenariju in mentorstvom magistrice Mateje Meško pripravili učenci OŠ ORMOŽ, ki so ob glasbi, in plesu razmišljali o svojih koreninah in ljubezni do svojega kraja, ljubezni, ki je tudi del kulture:

Sledil je nagovor predsednice KS ORMOŽ Barbare Podgorelec, ki je povedala (govor v celoti):  »Spoštovane krajanke in krajani, spoštovani gospod župan Daniel Vrbnjak, spoštovani gospod podžupan Zlatan Fafulić, spoštovani poslanec Državne zbora Republike Slovenije Andrej Kosi, občinski in krajevni svetniki, podpredsednik Sveta Krajevne skupnosti Ormož, gospod Danilo Korotaj, predsedniki vseh Krajevnih skupnosti občine Ormož, direktorji Javnih zavodov, predsedniki klubov in društev, ravnatelji, cenjeni častni krajan, prejemniki plaket in nagrad, spoštovani obiskovalci – lepo pozdravljeni na proslavi ob prazniku Krajevne skupnosti Ormož, ki so jo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Ormož izvedli Osnovna šola Ormož v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož in Pihalni orkester Glasbene šole Ormož.

Vsaka skupnost, vas, mesto, država ima svojo energijo; značaj, ki ga oblikujejo ljudje, ki tam živijo v sedanjosti in dediščino ljudi, ki so tam živeli v preteklosti. Tudi Krajevna skupnost Ormož ni zgolj skupnost po imenu, ni zgolj skupek naselij Dobrava, Frankovci, Hardek, Hum pri Ormožu, Lešnica, Lešniški Vrh, Litmerk, Loperšice, Ormož, Pavlovci, Pušenci in Spodnji Ključarovci. Je veliko več. Je skupnost več kot 4200 ljudi s svojimi mislimi, načrti, željami, cilji. Je skupnost, kateri so že davno pred nami veliki ljudje tega človeštva in naše skupnosti s svojimi premišljenimi potezami izbojevali marsikatero bitko, izposlovali marsikateri dogovor, nam zagotovili svobodo.

Ideja o krajevnem prazniku se je rodila leta 2015, ko smo po dolgih letih zopet pričeli praznovati naš Krajevni praznik, ki smo ga posvetili pomembnemu mejniku v zgodovini majhnega, več kot tisočletje zatiranega slovenskega naroda, nove ideje takratnega časa pa so razgibale tudi Ormož z okolico.

Zahteve v revolucionarnem letu 1848 so bile usmerjene v enakopravnost vseh narodov, ki žive pod ogrsko krono. Zahtevali so, da se povsod, kjer živijo Slovenci, uvede slovenski jezik v šole in urade, vsi Slovenci pa se naj združijo v samostojno upravno enoto imenovano Slovenija. Takratnemu avstro-ogrskemu vladarju so postavili zahtevo, da se slovenskemu narodu na slovenskem ozemlju priznajo vse pravice, kakor jih imata nemški in madžarski na svojem ozemlju. Tako je bila tudi v Ormožu, v organizaciji zavednih Slovencev, pod vodstvom ormoškega zdravnika dr. Antona Magdiča in ormoškega kaplana Jurija Kajnika, 16. septembra 1848, kljub prepovedi nemških oblastnikov  veličastno izvedena »demonstracija«.  

Danes, ko se nam pogosto zdi, da smo vse bolj odtujeni in vsak na svojem bregu, je čas, da stopimo po poteh naših prednikov, je čas, da stopimo skupaj in ohranjamo največje in edine prave vrednote. Spoštovanje, svobodo, sodelovanje, prijaznost, strpnost, skrb za sočloveka. Je čas, da se zavemo tudi drugih vrednosti naših krajev in ljudi. Ne smemo pozabiti na pomen poguma, razuma in odgovornosti delovanja naših cenjenih krajank in krajanov, na pomen kulture in kulturne dediščine, znanja mladih, športnih dosežkov ekip in posameznikov, na pomen vseh društev, ustanov in zavodov, delovnih dosežkov kmetov in podjetnikov, ki delujejo v dobrobit in razvoj celotne krajevne skupnosti in so generator pozitivnih idej, motor ustvarjalnega druženja in ključni mehanizem za učinkovito ohranjanje naše skupnosti.

Glejmo na življenje ljudi in svet okoli nas s svetle pozitivne plati, lepše nam bo in bolj zadovoljni bomo. Cenimo in spoštujmo to, kar imamo: urejena naselje, mesta in vasi, lepo naravno okolje, sodobno šolo in gimnazijo, vrtec, zdravstveni dom, bolnišnico, center starejših občanov, knjižnico, športno infrastrukturo, gospodarski razvoj, prečudovito reko Dravo, vinske gorice.

Kljub vsemu dobremu, ki nas obkroža, pa ne smemo zaspati. Kaj šele, da bi mislili, da bolje in več ne gre. Da smo nenadomestljivi in da ni nikogar, ki bi zmogel narediti kaj večjega. Še so stvari, ki jih nimamo, ali pa niso vsem enakovredno dostopne. Vsem mora biti skupna skrb, da bo podeželje enakovredno mestu, da bodo imeli ljudje, ki so sicer že obdarjeni s prelepo naravo, enake možnosti tudi pri dostopu do vse sodobne infrastrukture. Res je, da še marsikaj ni urejeno in nas ta naloga čaka v bodočnosti, a načrti in želje so gonilo razvoja. Letos smo na območju  Krajevne skupnosti Ormož, tudi s pomočjo Občine Ormož – za kar se zahvaljujemo tako županu, kot celotni občinski upravi, uredili veliko pomembnih zadev, a žal ne vsega prepotrebnega, saj se tudi pri projektih Krajevne skupnosti čutijo posledice inflacije, veliko težav pa nam povzročajo tudi vremenske ujme.

Pa vendarle – Danes praznujemo,  priznanja bodo prejeli  ljudje, ki delajo in so delali v dobro ljudi in kraja, velikokrat v svojem prostem času, brez plačila za opravljeno delo in prav je, da o takih ljudeh in njihovih dejanjih spregovorimo, se jim poklonimo in razmislimo o svojih dejanjih, o vrednotah, ki jih zastopamo.

Spoštovani častni krajan, prejemniki plaket in priznanj, spoštovane krajanke in krajani, ob krajevnem prazniku vam iskreno čestitam in vam želim veliko dobre volje za premagovanje vsakodnevnih bitk in življenjskih izzivov. Krajevna skupnost smo ljudje, vsak je svet zase, vsak ima tisoč želja in še več pričakovanj. Verjamem, da jih bomo s skupni močni in sodelovanjem uresničili čim več.«

V nadaljevanju proslave je spregovoril župan Danijel Vrbnjak, ki je zbrane seznanil z aktualnimi dogajanji v občini, sledila pa je podelitev priznanj. Podeljenih je bilo 8 priznanj s knjižno nagrado najuspešnejšim šolarjem v krajevni skupnosti, 3 plakete in naziv častni krajan.  Priznanja za vrsto najboljših uvrstitev na različnih tekmovanjih je prejelo 6 šolarjev, ki so osnovno šolo zaključili: Jaka Vaupotič –   najuspešnejši učenec OŠ ORMOŽ generacija 2014- 2023.    Neža Kralj – naj kulturnica generacije 2014-2023 Osnovne šole Ormož. Jaka Horvat, ki je bil naj športnik generacije 2014-2023 Osnovne šole Ormož. Neža Luknjar  – naj športnica generacije 2014-2023 Osnovne šole Ormož. Tim Šoštarič je dosegel izjemne rezultate na tekmovanjih iz znanja, podjetništva in raziskovalnih nalog. Lan Žalar je dosegel izjemne rezultate na tekmovanjih iz znanja, podjetništva, prometa in raziskovalnih nalog. Priznanji sta prejeli tudi dijakinji Gimnazije Ormož: Ema Šoštarič , ki je v letih šolanja v gimnazijskem programu aktivno sodelovala na kulturnem področju, tako v šoli kot izven nje ter na številih tekmovanjih, s čimer je prispevala k promociji šole v kraju in v širšem slovenskem prostoru. Eva Petek je v letih šolanja ves čas sodelovala v Strelskem društvu Kovinar Ormož in hkrati tudi šolo vsa leta zastopala na državnih tekmovanjih, kjer je osvojila več nagrad in uspešnih uvrstitev med najboljše mlade ter s tem ponesla ime Gimnazije Ormož in Ormoža v celotno Slovenijo in Evropo.

Plakete KS za leto 2023 so prejeli: LEON NEMŠAK predsednik TD Štraus Ormož, aktiven tako v lokalnem, področnem  kot na državnih tekmovanjih. Izjemen uspeh je v svojem bogatem delovanju je dosegel v letih 2003, 2005 in 2008, ko je bil državni prvak v taroku, za kar ga danes  KS Ormož tudi nagrajuje ,  saj je tako tudi preko taroka Ormož pridobil na prepoznavnosti.

ANA RATEK – Od leta 2011 dalje  kot mentorica na LU ORMOŽ izvedla že 15 študijskih krožkov oz. več kot 700 ur dela na rednih tedenskih srečanjih. Izdelujejo rože iz krep papirja, sodelujejo na domačih in mednarodnih razstavah rož iz krep papirja, skrbijo za prenos tradicije na mlajše generacije in obujajo spomin na ljudske pesmi.

MIRKO LUKNER za bogato športno delovanje v strelstvu in dosežene rezultate.  Desetletja je bil vzor mladim strelcem in z njegovim delovanjem je strelska družina Kovinar Ormož še danes temelj mladih strelk in strelcev, ki se kosajo na vrhunski ravni v Republiki Sloveniji in širšem v mednarodnem obsegu.

Naziv častni krajan KS Ormož pa so dodelili SLAVKU PETKU, dolgoletnemu ravnatelju GŠ ORMOŽ.  V svojem strokovnem in  organizacijskem delovanju pri ravnateljevanju in tudi pri vodenju Pihalnega orkestra Ormož, vzgoji mladih glasbenikov in pri organizaciji državnih tekmovanj slovenskih godb v zabavnem programu, je pomembno prispeval k dvigu kakovosti kulturnega in glasbenega življenja v našem okolju pa tudi širše. Je dobitnik vrste občinski priznanj, za svoje strokovno delovanje pa tudi priznanj na nivoju države.

Slavko Petek je na proslavi bil tudi slavnostni govornik. V svojem govoru je spomnil na zgodovinska dejstva, ki so bila odločilna, da se krajevni praznik KS Ormož slavi v mesecu septembru.