Med dogodki v okviru ANTONOVANJA NA KOGU 2025, je minuli teden potekala tudi okrogla miza »O priložnostih in možnostih turizma na obmejnem območju od Razkrižja do Cestice«. Dogodek, ki ga je Društvo Antonovanje na Kogu organiziralo v sodelovanju z Občino Ormož, je združil predstavnike različnih inštitucij ter zainteresirano javnost iz Slovenije in Hrvaške, med temi so bili predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (Doris Vindiš) ter Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (mag. Marko Koprivc, Jan Škoberne, mag. Vesna Engelman), poslanec državnega zbora Andrej Kosi in poslanka hrvaškega sabora Barbara Antolič Vupora, ki je tudi članica Slovenske skupnosti na Hrvaškem, župani Ormoža, Središča ob Dravi in Razkrižja: Danijel Vrbnjak, Toni Jelovica in Stanko Ivanušič; ter predstavnica Štajerske turistične zveze Janja Viher. Okroglo mizo je vodil dr. Boris Jesih sicer predsednik Slovenske izseljenske matice.
Zbrani so na srečanju, ki je potekalo v konferenčni dvorani Košarkine hiše na Kogu, delili svoje poglede in izkušnje ter predlagali možne rešitve za trajnostni razvoj turizma. Možnosti je veliko, so ugotavljali, potreben je pravi prenos informacij, znanj in dobrega sodelovanja za izvedbo trajnostno vzdržnih čezmejnih projektov in inovativnih turističnih produktov ter tržno zanimivih paketov, s podporo digitalizacije in državnih oziroma evropskih spodbud. »Mislim, da je čas za debato o tem ravno pravi. Namreč v DRUGI polovici februarja zaključujemo z drugim razpisom za standardne projekte v čezmejnem programu Slovenija Hrvaška,« je dejal mag. Marko Koprivc, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Predstavnik Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Jan Škoberne, iz ekipe Interreg Slovenija – Hrvaška, pa je dodal, da je iz naslova Interreg trenutno razpisanih 20 mio evrov za tri področja sodelovanja, »od tega je za razvoj turizma na voljo 10 miljonov, tako, da je sedaj čas, da se pripravimo za morebitne naslednje izzive,« je naznanil.
Razvoj turizma v obmejnem območju ima veliko priložnosti in tudi preprek, ugotavljata poslanca: Andrej Kosi – poslanec v Državnem zboru Slovenije in Barbara Antolič Vupora – poslanka v Hrvaškem saboru. Med ključnimi preprekami so transportne povezave, trdi hrvaška poslanka, ki prihaja iz Cestice, in problem dobro pozna: »Rabimo medsebojne prevoze. Cestica in Ptuj sta imela včasih 12 avtobusov dnevno, Cestica – Ormož le kakšnega manj, danes ni nobene avtobusne linije; čeprav je tudi možnost javnega prevoza čez mejo pomemben del povezovanja,« je dejala Barbara Antolič Vupora. Problem javnih prevozov med obmejnimi kraji je izpostavila tudi Lucija Vupara – predsednica Zamejskih Slovencev na Hrvaškem, ki pa je pogled na splošno situacijo in možnosti povezovanja mladih na obeh straneh meje, predstavila v imenu mladih Hrvatov. »Nekaj sodelovanj predvsem na družabnem področju že obstaja, kar bi veljalo okrepiti in razširiti,« je povedala in dodala, da je obiskovala Gimnazijo v Ormožu, ter da na Osnovni šoli Cestica že nekaj let izvajajo dopolnilni pouk slovenščine. Slavko Perc – predsednik Društva Antonovanje na Kogu, je izpostavil pomanjkanje zanimanja za delo v turističnem sektorju, saj mladi z željo za boljšim življenjem odhajajo z obmejnih območjih. Razmisliti bi veljalo o spodbudah mladim in jim ustvariti boljše temelje za življenje ob meji, so se s Slavkom Percem strinjali prisotni. »Turizem mora postati vzvod gospodarskega in družbenega razvoja, pri čemer so ključni odprta komunikacija, skupni projekti in prenos dobrih praks,« je v nadaljevanju poudaril župan občine Ormož Danijel Vrbnjak: »Le okrepljeno sodelovanje z drugimi občinami in mednarodnimi partnerji bo omogočalo zgraditi trajnostno prihodnost za celotno regijo.«
V debati je sodelovalo še nekaj drugih prisotnih, med temi sta bila tudi župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič, ki je predstavil težave življenja ob meji, a tudi nekaj atraktivnih dogodkov in znamenitosti v domači občini; dobrodošla pa je bila tudi ideja predstavnika ene izmed Turističnih agencij v Varaždinu, ki si želi več turističnih informacij iz spodnje-podravskega območja in sodelovanje na tradicionalnem turističnem sejmu v Varaždinu, kjer z ormoškega konca še nikoli ni bilo udeležencev.
V vsakem primeru je »okrogla miza« bila jasen pokazatelj, da povezovanje lokalnih akterjev, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, predstavlja ključ do uspeha pri razvoju turizma. Društvo Antonovanje na Kogu je tako z organizacijo okrogle mize dokazalo, kako pomembni so tovrstni pogovori in možnosti, da prisluhnemo eden drugemu, izmenjamo izkušnje, in da se začne sploh razmišljati o skupnih čezmejnih projektih usmerjenih v razvoj turizma.