Občina Ormož praznuje 6.občinski praznik. Višek praznovanja, ki poteka v znamenju prireditev za vse generacije, je bila osrednja proslava, ko so zaslužnim občanom oziroma organizacijam podelili občinske plakete.
Še pred proslavo je potekala slavnostna seja, ki je namenjena uradni predstavitvi nagrajencev in izrazu hvaležnosti za dolgoletno aktivno delo in prispevek k ugledu lokalne skupnosti tako posameznikov, kot nagrajenih organizacij.
Župan Danijel Vrbnjak in podžupan Zlatan Fafulič sta tako že na slavnostni seji dobitnikom podelila šopke, plakete pa na proslavi, ko sta se jima pri podelitvi pridružili tudi predsednica Komisije za priznanja in odlikovanja Valerija Kolenko in direktorica Občinske uprave Milena Debeljak. Slavnostno sejo so s svojim nastopom popestrili Kogovski dečki, na proslavi pa so nastopili Pevski zbor OŠ ORMOŽ in NEISHA.
Slavnostni govornik je bil župan Danijel Vrbnjak, ki je v nagovoru izpostavil pomen sodelovanja, trdega dela, medsebojno spoštovanje in občutek pripadnosti. Ponosen, da občina Ormož odlično napreduje, je dejal, da je za nami izjemno leto, polno izzivov in pomembnih premikov. Skupna vrednost investicij v zadnjih dveh letih znaša kar 25 milijonov evrov, kar je za občino z 12.000 prebivalci izjemen dosežek.
Letos je bilo podeljenih 7 občinskih plaket:
Na predlog DU Miklavž pri Ormožu je BRONASTO PLAKETO prejela upokojena učiteljica Slavica Mihorič – za dolgoletno delo na področju izobraževanja, kulture in humanitarnega delovanja in povezovanja starejših generacij. Na predlog KTD Miklavž pri Ormožu je SREBRNO PLAKETO prejel učitelj glasbe Leon Lah za dolgoletno aktivno delo na področju kulture, predvsem glasbene dejavnosti, preko katere povezuje vse generacije krajanov v domačem in okoliških krajih. Na predlog KD Podgorci pa so ZLATO PLAKETO letos namenili Vekoslavu Prejacu za več kot 65 let izjemnega kulturnega, raziskovalnega in umetniškega ustvarjanja na področju folklorne in ostalih dejavnosti. Na predlog OBČINE ORMOŽ pa so ZLATE PLAKETE letos prejeli še: Kabelska televizija Ormož – za 30 letne bogate medijske dejavnosti na območju domače in sosednjih občin. Gasilska zveza Ormož – ob 70-letnici nepogrešljive vloge pri zaščiti in reševanju, ter povezovanja prostovoljnih gasilskih društev na območju občine Ormož. PGD Velika Nedelja – za 130 let tradicije in požrtvovalnega dela na področju zaščite pred požari in drugimi nesrečami ter spodbujanje družabnega življenja PGD Trgovišče – za 130 let predanega dela na področju požarne varnosti in pomoči krajanom ob nesrečnih situacijah, ter tradicijo spodbujanja družabnega življenja.
Podrobne obrazložitve:
BROBASTA PLAKETA OBČINE ORMOŽ ZA LETO 2024 SLAVICA MIHORIČ
Na predlog DRUŠTVA UPOKOJENCEV MIKLAVŽ PRI ORMOŽU bronasto plaketo Občine Ormož za leto 2024 prejme SLAVICA MIHORIČ iz Miklavža pri Ormožu: SLAVICO MIHORIČ, je poklicna pot, kot učiteljico razrednega pouka v Miklavž pri Ormožu pripeljala leta 1967, kjer je dočakala tudi upokojitev. Na Osnovni šoli Miklavž se je z največjim veseljem razdajala kar 36-im generacijam učencev, jim podajala temeljna znanja, skupaj s starši sooblikovala njihov vrednotni sistem in jim pomagala izgraditi pogled v širni svet. S svojimi pristopi in delom je prispevala k ugledu in prepoznavnosti šole v lokalnem okolju in širše. Pri tem pa se je vedno dejavno vključevala v življenje kraja. Predvsem področje kulture je bilo tisto, ki jo je poleg njenih učencev in družine izpolnjevalo, ji dajalo moč in energijo. Kot ljubiteljska igralka in tudi režiserka je 43 let aktivno sooblikovala kulturno življenje v kraju. Po upokojitvi se je včlanila v Društvo upokojencev in leta 2008 postala njegova predsednica. Funkcijo je sprejela z vso odgovornostjo in veliko zavzetostjo, da društvo na novo zaživi in čim uspešneje deluje v korist njegovih članov. Še danes pa stremi k dvema ciljema:
- izboljšanje kakovosti življenja upokojencev in starejših
- preprečevanje socialne izključenosti starejših.
Prav s tem namenom, je sprejela smelo odločitev, da je društvo pristopilo k programu na nacionalni ravni STAREJŠI ZA STAREJŠE in tako pridobilo pomemben status humanitarne organizacije.
Predsednica društva miklavških upokojencev si je ves čas in si še prizadeva tudi za zagotavljanje ustreznih pogojev za rekreativno in športno udejstvovanje upokojencev oziroma starejših v domačem kraju. Z enako vnemo pa v Društvu upokojencev podpira tudi kulturno in različne družabne dejavnosti.
Tako Upravni odbor Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu meni, da Slavica Mihorič s svojo zavzetostjo, odgovornim delom in požrtvovalnostjo dragoceno prispeva k uresničevanju ciljev programa dela, kakovosti in prepoznavnosti društva, a tudi širše skupnosti, in verjame, da je Slavica Mihorič gotovo občanska, ki si zasluži plaketo Občine Ormož!
SREBRNA PLAKETA OBČINE ORMOŽ ZA LETO 2024 LEON LAH
Na predlog KULTURNO TURISTIČNEGA DRUŠTVA MIKLAVŽ PRI ORMOŽU srebrno plaketo Občine Ormož za leto 2024 prejme LEON LAH iz Miklavža pri Ormožu:
LEON LAH je učitelj glasbe na OŠ Miklavž pri Ormožu, podružnični šoli Kog in na OŠ Ivanjkovci. Tako kot njegova starša, je tudi Leon Lah eden od vodilnih in gonilnih sil kulturnega ustvarjanja v KS Miklavž pri Ormožu oziroma v občini Ormož- predvsem na glasbenem področju.
Že kot otrok je sodeloval pri številnih kulturnih prireditvah kraju. Pel je tudi v cerkvenem zboru, ki ga je vodil organist in njegov oče Jožek.
Z »resnim« glasbeno ljubiteljskim udejstvovanjem se je začel ukvarjati že leta 1984, ko je bil star 20 let. Prevzel je umetniško vodenje vokalno instrumentalne skupina Beli cvet, ki so jo sestavljali osnovnošolci in srednješolci iz KS Miklavž.
Čez dve leti je na njegovo pobudo nastal Mešani pevski zbor, ki je svoj prvi samostojni koncert pred domačo publiko imel leta 1988. Po prenehanju delovanja Mešanega pevskega zbora je pevsko dejavnost pri Miklavžu nadaljeval Miklavževski oktet. Začetki segajo v leto 1991, vse od ustanovitve do danes, Miklavški oktet deluje pod umetniškim vodstvom Leona Laha.
Leon Lah je tudi član znane tamburaške skupine Zlate strune, kot odličen instrumentalist pa vse od mladih let sodeluje v različnih domačih in drugih vokalno-instrumentalnih skupinah, bil pa je tudi član ansambla Zadnji trenutek.
V mlajših letih je sodeloval tudi v gledaliških igrah Kulturnega društva Miklavž pri Ormožu, VSA leta svojega poučevanja in aktivnega udejstvovanja na kulturnem področju pa je deloval kot organizator neštetih proslav v kraju in šolskih glasbenih prireditev, tako na OŠ Miklavž pri Ormožu, kot podružnični šoli Kog in v Ivanjkovcih. V prireditve pa vključeval vse generacije krajanov.
Aktivno je bil vključen tudi v projekt prenove kulturne dvorane v Miklavžu in na podlagi svojih izkušenj pomagal pri nabavi ozvočenja, opremi itn.
Vodi tudi ženski pevski zbor CSO Ormož, pomaga Kogovskim dečkom in marsikateremu društvu v KS Miklavž in KS Kog priskoči na pomoč ob izvedbah raznih dogodkov; tudi z ozvočenjem. Je pobudnik in človek, ki vsako leto znova ureja tudi Zmajeve novice, krajevno glasilo KS Miklavž Pri Ormožu.
Predlagatelji Kulturno turistično društvo Miklavž pri Ormožu se tako s predlogom za občinsko priznanje LEONU LAHU želijo zahvaliti za vso požrtvovalno, nesebično, in ustvarjalno delo na področju kulture ter za pomemben prispevek h kulturnemu razvoju in ugledu KS Miklavž pri Ormožu in občine Ormož.
ZLATA PLAKETA OBČINE ORMOŽ ZA LETO 2024 VEKOSLAV PREJAC
Na predlog KD Podgorci pa zlato plaketo Občine Ormož za leto 2024 prejme VEKOSLAV PREJAC iz Podgorcev:
Kulturno udejstvovanje Vekoslava Prejaca se je začelo pred 65. leti, ko je kot prvošolec začel plesati v šolski otroški folklorni skupini, so v obrazložitvi zapisali predlagatelji. Pozneje je v osnovni šoli sodeloval na skoraj vseh prireditvah kot recitator ali igralec. Kot gimnazijec je stopil na odrske deske in igral v številnih gledaliških predstavah dramske sekcije Kulturnega društva Podgorci in s sodelovanjem nadaljeval v študentskih letih. Najprej kot odličen igralec in pozneje (ko je v Ljubljani opravil tečaj za režiserja) kot režiser, vse do leta 1977. Kot režiser je s člani domačega Kulturnega društva pripravljal zelo izvirne in domiselno pripravljene priložnostne proslave, ki so navduševale vse generacije.
Želja po večjem in sodobnejšem kulturnem hramu, posvečenem muzam lepih umetnosti, ga je gnala k aktivnemu vključevanju pri obnovi podgorske dvorane. Skupaj z bratom Konradom, ki je bil takrat predsednik Kulturnega društva, sta aktivirala člane in krajane, ki so sodelovali z delom in s prostovoljnimi prispevki, da so lahko uresničili zastavljene cilje pri obnovi kulturnega doma.
Med študijem v Ljubljani se je Vekoslav Prejac vključeval v razne kulturne skupine. Najbolj ga je osvojil ples. Znanje plesne umetnosti ga je vodilo po poti, ki je popeljala po vseh večjih športnih dvoranah v Sloveniji, (kjer so bili plesni klubi), po kulturnih prireditvah od Ljubljane do Beograda in celo na Kubo. To znanje mu je omogočalo nastope v Cankarjevem domu, v Ljubljanski operi in na velikih gledaliških odrih v Sloveniji in zamejstvu. Vabili so ga celo v gledališko šolo, kjer bi učil odrski gib.
Ampak Vekoslav Prejac pa se je odločil za življenje v miru domačih gričev:
Na podgorski oder se je vrnil jeseni leta 1980, ko je prevzel vodenje folklorne skupine. Pod njegovim vodstvom se je začelo raziskovanje in zapisovanje ljudskih plesov, običajev in šeg v naši ožji in širši okolici. V tem času je bila Folklorna skupina Podgorci vpisana v register Združenja folklornih skupin Slovenije kot izvirna folklorna skupina. Pod njegovim vodstvom je skupina dosegla velik uspeh, in veliko nastopala tako doma kot v tujini. Od skupine seje poslovil leta 1986 in se vrnil leta 2009 s svojim bogatim znanjem in izjemnimi idejami za številne izvirne odrske postavitve. Od takrat naprej je Vekoslav Prejac nepogrešljiv člen folklorne skupine.
Ampak Vekoslav Prejac ni dejaven samo v Kulturnem društvu. Poznamo ga kot vsestranskega ustvarjalca. Oblikoval je plaketo KS Podgorci, povečal stare zemljevide vseh vasi naše krajevne skupnosti in jih opremil s prevodi zgodovinskih opisov. Je avtor turistične zloženke »Podgorci z vinsko turistično cesto in okolico«, ki jo je izdalo Turistično društvo Podgorci. Tudi logotip turističnega društva je njegovo delo. Vrhunec njegovega raziskovalnega dela in ustvarjalnosti pa je izdaja zbornika ob 110-letnici Kulturnega društva Podgorci.
Sicer pa je Vekoslav Prejac izjemno strokoven tudi na svojem poklicnem področju. Njegovo delo je bilo ključno pri pripravi in sprejemanju Občinskega prostorskega načrta (OPN). Aktivno je sodeloval pri pripravah večih pomembnih prostorskih načrtih in projektih v občini.
Vekoslava Prejaca pa poznamo tudi kot odličnega govornika, pisatelja, poeta ter raziskovalca… so v obrazložitvi zapisali predlagatelji, ki so prepričani, da si tako vsestranski človek kot je Vekoslav Prejac zasluži zlato občinsko priznanje.
ZLATO PLAKETO OBČINE ORMOŽ za leto 2024 prejme Kabelska televizija Ormož ob 30 letnici delovanja neprekinjenega in kakovostnega delovanja:Po začetku gradnje omrežja kabelske televizije v Ormožu in okolici, leta 1991 in s pridobljenim uporabnim dovoljenjem leta 1994, je kmalu dozorela ideja, da bi znotraj kabelskega omrežja občina Ormož z okolico imela tudi svoj televizijski kanal oziroma interni televizijski program, kjer bi si naročniki lahko ogledali posnetke različnih domačih dogodkov in podobno. Tako se je po ureditvi vse potrebne dokumentacije v začetku leta 1995 v Sloveniji rodil novi lokalni medij KTV ORMOŽ, ki deluje še danes.
Tehnično podporo in tudi streho nad glavo je ormoški televiziji kar 20 let nudil Danilo Ivanuša oziroma njegovo podjetje Elektro ISM, ki je delovalo tudi kot skrbnik nekdanjega omrežja ormoške kabelske televizije. Danilo Ivanuša, ki je v bistvu pionir medija KTV ORMOŽ, je kmalu ob sebi zbral nekaj entuziastov in nastajati so začele prve oddaje iz domačega televizijskega studia. Prva, ki je navduševala domače gledalce je bila »Zluftana slatina«, kmalu pa so začele nastajati informativno-magazinske oddaje »Utrip Ormoža«: najprej enkrat mesečno, potem na štirinajst dni, od začetka leta 2000 pa vsak teden ob četrtkih, tako kot je to še danes. (Do konca aprila 2025 so pripravili 1176 informativno-magazinskih oddaj »Utrip Ormoža«, kar pomeni čez šest tisoč zabeleženih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.) V letih do danes je KTV ORMOŽ svoj program dopolnila z vsakodnevnimi drugimi oddajami iz lastne produkcije. KTV ORMOŽ je danes vidna v vseh omrežjih Telemacha in Telekoma po Sloveniji. Že v času analogne televizije je oddajo »Utrip Ormoža«, vse od leta 2002 pa do danes, ob nedeljah popoldne v svoj program redno vključeval tudi Regionalni center RTV SLO v Mariboru, (TELE M), kar je oddaji že od nekdaj dajalo možnost širše gledanosti. Studio KTV ORMOŽ je v letih od 2002 do vključno 2006 s svojimi prispevki dopolnjeval tudi oddajo »Ljudje in zemlja« ter druge informativne oddaje Regionalnega centra RTV SLO Maribor (TELE M) in informativno oddajo »Mreža« nekdanje ljubljanske PIKA TV.
Med posebne zasluge Kabelske televizije štejemo tudi dejstvo, da je ekipa svoj bogat televizijski arhiv digitalizirala, kar predstavlja trajen in neprecenljiv zapis spominov na dogodke in ljudi od tod okrog.
Tudi zato, in za velik prispevek k promociji domače občine se Kabelski televiziji Ormož ob 30-letnici delovanja priznava kakovostno delo in potrjuje pomembnost lokalnih medijev kot temeljev demokracije, transparentnosti in povezanosti v lokalnem okolju.
Na predlog občine Ormož ZLATO PLAKETO prejme GZ ORMOŽ oib 70-letnici delovanja:
Gasilska zveza Ormož je bila ustanovljena 4. septembra 1955. Na njenem območju je takrat delovalo 17 prostovoljnih gasilskih društev, ki so s svojo prisotnostjo in dejavnostjo ustvarila izjemno gosto in učinkovito mrežo zaščite in reševanja. Danes v GZ ORMOŽ deluje 15 Prostovoljnih gasilskih društev: devet društev I. kategorije, pet društev II. kategorije in eno društvo IV. kategorije in je, glede na število društev vključenih v GZ, druga največja Gasilska zveza v Podravski regiji. V vseh 15 prostovoljnih gasilskih društev deluje 2.000 članov, ki ne le, da učinkovito posredujejo ob požarih, poplavah, prometnih nesrečah in drugih nesrečah, temveč so tudi hrbtenica prostovoljnega delovanja, povezovanja in družbenega utripa po vaseh. Vsaka gasilska enota ni samo operativna enota, ampak tudi srce krajevne skupnosti. Zveza ni nikoli mirovala, skrbela je za obnavljanje in gradnjo gasilskih domov, za opremljanje društev, za usposabljanje članstva ter redno organizacijo »dneva gasilcev«, ki je postal tradicija in pomemben praznik občine.
Zgodovinski pomen GZ Ormož se kaže tudi v njenem prispevku v času osamosvojitvene vojne leta 1991. Ob napadu JLA, ko so izstrelki zadeli območje Gomile, je zveza nemudoma aktivirala svoje člane. Navkljub nevarnosti so člani iz več društev, skupaj z gasilci iz sosednje Hrvaške, pogumno pristopili k gašenju devetih požarov. Odločenost, solidarnost in pogum teh ljudi so vrednote, ki jih Gasilska zveza Ormož pooseblja še danes.
Gasilska zveza Ormož je v zadnjih desetletjih organizirala številne odmevne dogodke – od gasilske parade ob 30-letnici (2001), srečanja mladine Slovenije in Hrvaške (2002), do regijskih tekmovanj in izdaje kronike. To so le nekateri dogodki, ki presegajo lokalne okvirje in kažejo na širši pomen, ki ga zveza nosi v slovenskem prostoru. Gasilska zveza Ormož ni samo organizacija, ampak je veliko več. Je simbol prostovoljstva, srčnosti, poguma in nesebične predanosti pomoči sočloveku. Na podlagi vsega naštetega Občina Ormož meni, da se Gasilski zvezi Ormož – za njene izjemne zasluge pri varovanju življenj in premoženja, za izjemen prispevek k razvoju lokalne skupnosti in za ohranjanje neprecenljive vrednote prostovoljstva – podeli ZLATA PLAKETA Občine Ormož.
ZLATA PLAKETA Občine Ormož PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO TRGOVIŠČE
PGD Trgovišče je bilo ustanovljeno daljnega leta 1985, ko so se napredni kmetje iz vasi Trgovišče povezali in v odgovornosti za svoj kraj ustanovili gasilsko društvo, oz. prostovoljno požarno brambo za Trgovišče in Velikonedeljsko okolico, kot so se društva takrat imenovala. Ustanovitelji društva le-tega niso ustanovili le iz požarno varnostnih razlogov, ampak so predvsem želeli dokazati, da na tem delu zemlje živi slovenski narod. Od ustanovitve do danes, je društvo doživelo veliko sprememb. Spreminjala se je gasilska oprema, ki se je in se še vedno posodablja in dopolnjuje, temu primerno se je spreminjal in širil gasilski dom.
Društvo je v svoji zgodovini odigralo pomembno povezovalno vlogo vasi Trgovišče, saj je od vsega začetka združevalo modrost starejše generacije z entuziazmom mladih. Društvo je imelo svojo godbo, od leta 1909 do 1925. instrumente pa so si kupili sami. Prav tako je društvo v letih delovanja prejelo več priznanj, diplom in spominskih daril od sosednjih gasilskih in ostalih društev. Med temi: bronasti znak OF slovenskega naroda, priznanje turistične zveze Slovenije s pečatom gostoljubnosti za najlepše urejen gasilski dom, plaketo občine Ormož, odlikovanje GZ Slovenije za posebne zasluge, bronasto plaketo GZ Slovenije…
Hkrati igra pomembno vlogo pri družabnem življenju v kraju, ki si ga brez gasilskih veselic ne moremo predstavljati in kjer se povezanost družabnega življenja, saj pri organizaciji prireditev in glede na število vaščanov, sodelujejo vaščani od najmlajših do najstarejših
Povezovalno vlogo društvo v vasi igra tudi ob drugih dogodkih kot so občni zbor društva, čistilne akcije, srečanje vaščanov ob prvem maju, ter jesenski pikniki ob vročem kostanju in moštu.
Vse to pa je le mogoče s tesnim sodelovanjem med člani, ki so se povezani tudi širše v Gasilsko zvezo Ormož, v okviru katerih svojo pomoč nudijo širše po Občini Ormož pa tudi drugod po Sloveniji, ko je to potrebno.
Danes društvo zraven požarne varnosti, izvaja tudi dejavnost civilne zaščite, saj je pomoč gasilcev ob naravnih nesrečah vse pogostejša. Tako gasilci s svojo humanostjo, požrtvovalnostjo in samoodrekanjem pomagajo občanom, delavcem in družbi pri obvladovanju požarov in drugih elementarnih nezgodah.
PGD Trgovišče je aktivno gasilsko društvo, saj se člani društva udeležujejo vseh pozivov tako na področju požarne varnosti, kot ob raznih elementarnih nesrečah. Člani so se vključili in sodelovali pri poplavah na Koroškem in v Braslovčah, ter pri gašenju požara na Krasu.
Jedro našega gasilskega društva, predstavlja lepo število strokovno usposobljenih članov operativne enote, ki v svojem izpopolnjevanju skrbijo tudi za izobraževanje ostalih članov in gasilskega pomladka.
Z marljivim delom tako prejšnjih generacij kot sedanje, je društvo posodabljalo opremo za boljšo operativno pripravljenost in vlagalo v obstoječi gasilski dom.
Ker je naš obstoječi gasilski dom bil prostorsko premajhen, ter vlažen, smo s pomočjo vaščanov in Občine Ormož leta 2018 v neposredni bližini starega gasilskega doma odkupili parcelo, kjer danes stoji novi sodobni vaško gasilski dom, v katerega so naši člani in vaščani vložili nešteto prostovoljnih ur in na katerega smo zelo ponosni.
Prav v dvorani novega vaško gasilskega doma, se je dne 01.03.2025, odvijal svečani 130 občni zbor PGD Trgovišče.
V društvu se pripravljamo tudi na večjo prireditev, ki bo potekala 28. junija in sicer: Dan gasilcev Gasilske zveze Ormož, 130 let delovanja PGD Trgovišče, prevzem novega vozila GVM-1 in otvoritev novega vaško gasilskega doma.
Vsa prehojena pot našega društva, nam daje moči in sprejem izzivov, ki jih prinaša prihodnost, tako da bodo naši krajani še naprej varni in mirni ob vedenju, da bo pomoč prišla vedno, ko bo le-ta potrebna.
ZLATA PLAKETA Občine Ormož PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKA NEDELJA
Prostovoljno gasilsko društvo Velika Nedelja, je bilo ustanovljeno januarja daljnega leta 1895, po tem ko je jeseni, leta 1894, na eni izmed večjih kmetij Mihovcih pri Hržičevih (Baštjonovih) izbruhnil požar in do tal upepelil tako stanovanjsko kot gospodarsko poslopje. Ne glede na neizmerno željo množice, ki je želela pomagati pri gašenju požara, je bilo to zgolj z golimi rokami in vedri praktično nemogoče. Poslopjem, ki so bila grajena iz lesenih brun, tako žal ni bilo pomoči. Katastrofa, je bila ena izmed glavnih povodov, da so se možje iz Velike Nedelje, Mihovcev, Drakšla in Hajndla v začetku leta 1895 zbrali v tedanji gostilni Antona Alta ter ustanovili gasilsko društvo oziroma požarno brambo »Feuerwehr«.
Društvo je kljub težjim začetkom si je društvo med krajani pridobilo veliko podporo, o čemer priča tudi večje število članov. Zelo hitro po ustanovitvi so na podarjenem zemljišču zgradili svojo prvo orodišče in mu kasneje prizidali lesen stolp. Tako so gasilci med že leta 1909 posedovali ročno motorno brizgalno, drugo orodje in opremo. Prva svetovna vojna je delovanje društva začasno prekinila, če pa je prišlo do požara pa so ga z opremo in orodjem pogasili vaščani. Kmalu po vojni je društvo ponovno normalno zaživelo kot Prostovoljno gasilsko društvo pri Veliki Nedelji. Leta 1928 je bil zgrajen nov gasilski dom s stolpom, konjsko vprego pa je zamenjalo prvi gasilski avto »Lanccia«.
Tako kot prva je tudi druga svetovna vojna prekinila delovanje čete, vendar je ta že v letu 1946 ponovna začela opravljati svoje naloge. Društvo je po vojni posodabljalo opremo, jo dopolnjevalo z novimi brizgalnami in vozili. Leta 1975 pričelo je z gradnjo novega sodobnega gasilskega doma, katerega je dokončalo leta 1980, še istega leta pa nabavili novo vozilo IMV. Kasneje je društvo gasilski dom leta 1994 razširilo in kasneje leta 2015 generalno obnovilo in osvežilo. Za vse to in še več so bili zaslužni srčni in marljivi člani organizacije, ki so društvo pripeljali vse do današnjih dni.
Preteklemu delu je mogoče pripisati ne le ohranjanje tradicije, ampak tudi uspešno vključevanje v različne dejavnosti, ki so pomembne za tako skupnost. Prostovoljni gasilci so vedno pripravljeni pomagati, tako v primerih nesreč in požarov kot tudi pri preventivnih dejavnostih, s katerimi zagotavljajo varnost krajanov. Poleg svoje primarne naloge pri zaščiti in reševanju, so gasilci ključni pri številnih kulturnih, športnih in drugih družabnih aktivnostih.
Prostovoljno gasilsko društvo Velika Nedelja že 130 let skrbi za zagotavljanje požarne varnosti v tem delu Slovenije. Gasilci so usposobljeni za hitro in učinkovito posredovanje ob požarih, nesrečah, naravnih nesrečah ter drugih kriznih situacijah, kjer so pogosto prvi na terenu. Društvo aktivno sodeluje z drugimi društvi in organizacijami, kot so športna društva, kulturna društva in druge nevladne organizacije. Njihovo prisotnost in pomoč pri prireditvah, kot so veselice, prireditve drugih društev, srečanja in dobrodelni dogodki, prispevajo k bogatemu kulturnemu in družbenemu življenju kraja.
Prostovoljno gasilsko društvo Velika Nedelja skrbi tudi za mlade gasilce, ki se vključujejo v aktivnosti društva in se tako učijo osnovnih vrednot prostovoljnega dela, odgovornosti ter ekipnega duha. S tem se zagotavlja prihodnost društva, saj mladi prevzemajo odgovornost za nadaljnji razvoj in ohranjanje tradicije.
