Minuli konec tedna so na Ormoškem in Ptujskem območju zaključili setev sladkorne pese. Setev pa zaradi mokrejših tal nekoliko zamuja v Pomurju, ampak če bo vreme naklonjeno, bi v tekočem tednu peso posejali tudi tam, je povedal predsednik Zadruge Kooperativa, Mirko Kosi.
Na Ormoškem sicer tudi letos ni bilo večjega zanimanja za setev sladkorne pese, pridelovalcem se je pridružil le še en kandidat, so pa zasejane površine toliko večje, je še dodal Kosi. Tako bo tod okrog letos pesa rasla na nekaj več kot 34 hektarjih, (lansko leto so jo posejali na 12,5 hektarjih), kar je primerljivo s povprečjem v Zadrugi. Podjetje Jeruzalem SAT Ormož in še eden izmed pridelovalcev v Podravju sta površine povečala na kar 20 hektarjev.
Toliko večji interes pa so pokazali pridelovalci v ostalih predelih Slovenije. Glede na lanskih 35, letos sladkorno peso prideluje že 57 pridelovalcev. Skupaj bo tako letos v Sloveniji zasejanih čez 200 hektarjev sladkorne pese, z zadovoljstvom ugotavlja Mirko Kosi, predsednik Zadruge Kooperativa in dodaja, da pa so se s površinami povečale tudi obveznosti Zadruge. V zimskem času so namreč potekale številne aktivnosti za povečanje nabora zaščitnih sredstev. Kot pove Kosi, si je Zadruga uspela pridobiti izjemno dovoljenje za eno izmed zaščitnih sredstev, ki ga sicer že več kot desetletje uporabljajo pridelovalci sladkorne pese v Evropi. S tem bodo lahko zagotovili čistejše posevke pred spravilom jeseni.
V lanskem letu je 35 pridelovalcev, članov zadruge, na nekaj več kot 70 hektarjih pridelalo 4690 ton sladkorne pese. Povprečni pridelek je bil okrog 60 ton na hektar, povprečna sladkorna stopnja pa je bila 15,2-odstotna. Verjetno bi rezultati bili boljši, če bi kmetje pred setvijo poznali lastnosti posameznih sort pese. S semenom jih je oskrbela tovarna sladkorja Viro iz Virovitice – pogodbeni partner zadruge in kupec sladkorne pese, še dodaja Kosi.
Povprečen prihodek na hektar pese, ki jo je sladkorna tovarna VIRO iz Virovitice plačala 36 evrov za tono je bil 1980 evrov bruto. Z odbitjem vseh stroškov, ki lansko leto naj ne bi bili višji od stroškov pri pšenici ali koruzi, je kmetu ostalo najmanj 700 evrov zaslužka.

Letošnja odkupna cena sladkorne pese je za tri evre nižja od lanske, vendar nižja odkupna cena še vedno, glede na večino ostalih poljščin, zagotavlja največji zaslužek na hektar.

VEČ v oddaji UTRIP ORMOŽA, 19. aprila 2018 ob 20.uri.