Katoličani danes praznujejo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je največji Marijin praznik.
Veliki šmaren je eden najstarejših Marijinih praznikov, njegove prve omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Papež Pij XII. pa je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950, pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci.
Marijinemu vnebovzetju so posvečene številne cerkve pri nas in po svetu, Marijini prazniki pa so med slovenskimi verniki še posebej priljubljeni. Vsako leto ob velikem šmarnu, ki je tudi dela prost dan, škofje tudi obnovijo posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992.
Ljubljanski nadškof Anton Stres bo praznično mašo dopoldne vodil v narodnem svetišču na Brezjah.Tako kot Stres bodo tudi ostali slovenski škofje dopoldne maševali v škofijskih svetiščih – na Ptujski Gori, Sveti Gori, v Petrovčah, Zaplazu in Turnišču. Kardinal Franc Rode pa bo popoldne vodil slovesnost v Novi Štifti na Dolenjskem.
Maše in procesije z lučkami so po Sloveniji potekale že na predvečer praznika. Še posebej slovesno je bilo v Strunjanu, kjer letos obeležujejo 500 let, odkar se je Marija prikazala dvema čuvajema vinogradov in jima naročila, naj obnovijo njeno cerkev. Stres je na sinočnji slovesnosti v Strunjanu poudaril, da moramo še bolj skrbeti za to, da se ne bi podirali naša notranja cerkev, naša vera in naša pripadnost Cerkvi.
