Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je četrti regijski Evropski pogovor o krožnem gospodarstvu posvetil razvojnim možnostim na območju občin v Podravju, ki spadajo v okvir KGZS Zavoda Ptuj.
Pogovora, ki je potekal v gostišču »Pri Marti« v Cvetkovcih se je udeležilo več kot sto kmetov iz Podravja, še največ pa jih je bilo iz Ormoške občine.
V »pogovoru«, ki ga je povezoval Peter Pribožič – vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje KGZS Zavoda PTUJ so uvodoma, razen evropskega poslanca Franca Bogoviča, spregovorili: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo Občine Ormož, dr. Črtomir Rozman, redni profesor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Doris Letina, regijska predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine za Podravje, Skupina ZSPM za mlade kmete in kmetijsko politiko, potem pa je bila priložnost za vprašanja, pobude in predloge sodelujočih kmetov oziroma zainteresirane javnosti.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/PP), nekdanji minister za kmetijstvo in okolje, je povedal, da slovenski kmetje sicer že stoletja iz roda v rod prenašajo gospodarjenje po načelih krožnega ter izrazil upanje, da se bodo tudi pri nas z novostmi v preskrbovalni verigi in pri dostopu hrane potrošnikom načela krožnega gospodarstva še okrepila. Pozdravlja tudi prizadevanja članov Društva pridelovalcev sladkorne pese Slovenije za obuditev proizvodnje sladkorne pese v Sloveniji. »Sladkorna pesa je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu, o čemer smo se prepričali v Belgiji in na Nizozemskem, kamor sem kot evropski poslanec člane ZPSPS in druge slovenske strokovnjake tudi povabil na študijski obisk«, je poudaril Bogovič.
»Odgovor na to, kako poenostaviti in posodobiti skupno kmetijsko politiko (SKP), da bodo te kos izzivom 21. stoletja, išče ne le Slovenija, temveč cela Evropa,« pa je ob predstavitvi temeljnih načel krožnega gospodarstva izpostavila Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba). Spomni tudi, da je Phil Hogan, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, v začetku februarja izpostavil cilj Skupne kmetijske politike (SKP), ki predstavlja boljše odzivanje na družbene, politične, okoljske in gospodarske izzive 21. stoletja. »Prehranska varnost in vitalnost podeželja sta dva ključna razvojna gradnika, ki se vključujeta v širši koncept prehoda v krožno gospodarstvo«, opozarja Ladeja Godina Košir.
Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, je predstavil naravne pogoje za pridelavo hrane v Podravju, ki so v tem okolju odlični. »Imamo še veliko neizkoriščenih naravnih potencialov za namakanje, odlične pogoje za vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, ki jih je smiselno izkoristiti.« Povedal je tudi, da so v zadnjih letih uspeli razviti evropsko primerljive kmetije, ki se lahko soočajo z novimi izzivi, kot so tudi nove tehnologije pridelave hrane. »Veliko pa imamo še za postoriti na področju organiziranosti, povezovanja in enotnega nastopa na trgu, s ciljem spodbuditi zavest potrošnika o pomenu doma pridelane zdrave hrane. Prav zagotovo pa je treba spremeniti zemljiško politiko, ki bo dala prednost razvoju družinskih kmetij. Te so steber razvoja kmetijstva v Sloveniji,« je izpostavil Rebernišek.
Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo v občini Ormož je povedal, da se zgrozi ob podatku, da Slovenija uvozi za milijardo in pol evrov hrane, čeprav bi je ob pravilnih usmeritvah uvažali veliko manj in je več pridelali doma. »V Evropi zavržemo 100 milijonov ton hrane. Koliko torej v lastnem gospodinjstvu«, se je spraševal Klinc, ki je prepričan, da je krožno gospodarstvo rešitev. V Sloveniji imamo 180 tisoč hektarjev njiv, glede na naravne danosti bi jih lahko imeli več. 83tisoč hektarjev kmet.zemljišč smo izgubili v samostojni Sloveniji, je opozoril, kajti na kmetijskih zemljiščih se brezglavo gradi. Pridelava hrane temelji tudi na vodi, ne samo na zemlji, je poudaril, tako je izgradnja namakalnih sistemov izrednega pomena. V letih 2000-2006 je država za škodo po suši izplačala 86 milijov evrov, le 3 miljone pa namenila za namakalne sisteme! Namakalni sistemi imajo v Sloveniji sicer 50 letno zgodovino. Do 2020 bi naj v Sloveniji zgradili 5000 hektarjev novih namakalnih sistemov. 2941 hektarjev namakalnih sistemov imamo trenutno v Podravju. 250 hektarjev v Ormožu čaka na gradbeno dovoljenje. Občina Ormož sicer že 1 leto čaka, da dobi okoljevarstveno soglasje za gradnjo nadaljnjih namakalnih sistemov v Osluševcih in Veliki Nedelji, je KLINC zgrožen nad počasnimi birokratskimi postopki in dodaja, da je država res odobrila 24 milijonov za ureditev vodooskrbe v kmetijstvu, a se boji, da bo zaradi počasnosti postopkov večina denarja šlo za agromelioracije in komasacije, za namakalne sisteme pa bo šlo »bore malo«. Poudaril pa je, da se kar 7% vse zelenjave v Slovenskem prostoru pridela na območju občine Ormož. PRISLUHNITE posnetku:
O pomenu vrnitve sladkorne pese na slovenska polja pa je spregovoril dr. Črtomir Rozman, redni profesor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Poudarja vlogo sladkorne pese v kolobarju, ki je izrazito večkratna in multifunkcijska. »Poleg tega, da tudi po evropskih podatkih dosega najvišje pokritje med glavnimi poljščinami, daje poleg sladkorja tudi številne stranske proizvode, kot so pesni rezanci in melasa,« je povedal dr. Rozman in svojo predstavitev podkrepil s podatki, da sladkorna pesa v primerjavi z drugimi kulturami, ki za dober pridelek zahtevajo kakovostno in dosledno agrotehniko, pušča zemljišče z dobrimi fizikalnimi lastnostmi in tudi številne organske ostanke v obliki neuporabljene glave z listjem. Pove pa tudi, da so v zadnjem času raziskave usmerjene tudi v razvoj alternativnih proizvodov iz sladkorne pese. Velik poraz za slovensko kmetijsko politiko pa je gradnja bioplinarn. Rozman pravi, da je v primeru bioplinarn država naredila VSE narobe.
Doris Letina, regijska predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine za Podravje, Skupina ZSPM za mlade kmete in kmetijsko politiko, pa opozori, da kmet ni samo nekdo, ki prideluje hrano, ampak je tisti, ki nas hrani: »Mladim kmetom, ki so prihodnost slovenskega kmetijstva, želimo z Akcijskim načrtom za delo z mladimi kmeti, ki ga je pripravila ZSPM v sodelovanju z MKGP ter KGZS, omogočiti celovito podporno okolje, kjer bodo pridobivali nova znanja, izmenjevali izkušnje, se povezovali, z družino brezskrbno šli na dopust, za svoje delo pa dobili zasluženo plačilo in bili med deležniki cenjeni in upoštevani.« V ZSPM želijo, da širša javnost mladega kmeta prepozna kot tistega, ki ima znanje, veščine, delavnost in ki stremi k trajnostnemu razvoju ter je pomemben člen lokalnega in tudi nacionalnega okolja.
Po uradnih predavanjih je spregovoril energetski svetovalec Ludvik Hriberšek, ki je poudaril kako pomembna je tudi v krožnem kmetijstvu učinkovita raba energije in varčevanje z njo.
Vekoslav Kumer – Vrtnine Kumer, Trgovišče, je med drugim opozoril na to, kako prazne so kmetijske šole v okolici, da mladi sploh nimajo interesa za tovrstna izobraževanja, Rajko Janžkovič – župan Dornave, ki se tudi ukvarja s kmetijstvom, je povedal, da gradnja namakalnih sistemov ni ravno poceni, kot je bilo predstavljeno uvodoma, in da žal predelovalna industrija narekuje smernice kmetijstvu, prav pa bi bilo obratno….. Boštjan Štefančič iz inšpekcijskih služb na Ministrstvu za kmetijstvo, se je spraševal, ali krožno gospodarstvo pomeni, da se »vrtimo v krogu«, nujno bi bilo zaščititi slovensko pridelavo in kontrolirati poreklo hrane. Jože Zadravec – ekološki kmet iz Miklavža pri Ormožu, se je spraševal, zakaj že otrok ne naučimo varčevati s hrano. Govoril je o povezovanju kmetov in o bioplinarnah, ki niso dosegle svojega namena. Hinka Hržič iz Kmetijske svetovalne službe v Ormožu, pa je vprašala, kaj se obeta mladim prevzemnikov (olajšave in podobno), in če bodo uvedene rente za starejše kmete?
V posnetku prisluhnite vprašanjem in ODGOVOROM evropskega poslanca Franca Bogoviča:
PODROBNOSTI v oddaji UTRIP ORMOŽA v četrtek in v oddaji AKTUALNO v petek!
