Upravni odbor Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) je minuli teden predstavil rezultate ankete, ki so jo v prvi polovici leta s pomočjo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije  izvedli med vsemi lastniki vsaj treh hektarjev kmetijskih površin. Z anketo so želeli ugotoviti možnosti in velikost možnih površin za pridelavo sladkorne pese v Sloveniji. Med 4.339 odgovori jih je skoraj 60 odstotkov zainteresiranih za pridelavo sladkorne pese, kar pomeni, da bi v Sloveniji lahko pridelovali sladkorno peso na več kot 8.000 hektarjih. To je več kot petina vseh razpoložljivih površin za kmetovanje, kar predstavlja tudi idealen petletni kolobar. Vsaka kmetija bi tako v povprečju namenila za sladkorno peso nekaj več kot tri hektarje. Morebitne pridelovalce sladkorne pese zanimajo tudi dodatne usluge, predvsem pa se jih veliko (več kot 70%) zanima za pesne rezance, ki so zanimivi tudi za tiste kmetovalce, ki drugače ne bi pridelovali sladkorne pese. Kar velik odstotek morebitnih pridelovalcev sladkorne pese (blizu 17 odstotkov) pa bi želelo tudi lastniško sodelovati v novi tovarni sladkorja, je povedal mag. Vladimir Hunjadi, tajnik ZPSPS. Predsednik Mirko Kosi, pa je prepričan, da  rezultati ankete potrjujejo, da je zanimanja za sladkorno peso dovolj. Tako da v Združenju enostavno ne razumejo obotavljanja države pri zagotovitvi ustreznih pogojev za ponovno vzpostavitev tovarne sladkorja v Sloveniji, kar pomeni večjo angažiranost države pri rešitvi problema s staro lokacijo. Zato bo ZPSPS v ponedeljek, 16. junija, na svoji spletni strani www.sladkornapesa.si objavilo javni poziv vsem občinam v severovzhodnem delu Slovenije, da predlagajo lokacijo nove tovarne sladkorja. Namreč investitorji zahtevajo, da se problem z lokacijo reši do konca tega leta.
Za oživitev proizvodnje bi potencialni investitor potreboval 136 milijonov evrov. Takšen podatek izkazuje študija profesorja dr. Črtomirja Rozmana iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, s katero ZPSPS tesno sodeluje.