Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, je na 53. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni pripravilo posvet z naslovom Sladkorna pesa – novi izzivi. Ugotovitve žal niso najbolj obetavne:
Poleg predsednika združenja Miroslava Kosija so na posvetu sodelovali evropski poslanec Franc Bogovič, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Tanja Strniša, v.d. generalne direktorice za turizem in internacionalizacijo Eva Stravs Podlogar, doc. dr. Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Črtomir Rozman iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ter dr. Pedram Dehdari iz nemškega podjetja Ensymm in Hans van Klink iz Nizozemske družbe za trajnostni razvoj.
Ukinitev pridelave sladkorne pese in zaprtje Tovarne sladkorja Ormož leta 2007 je bila velika napaka, kakršno so naredile samo tri evropske države in vse takšno potezo obžalujejo, je bilo mogoče slišati komentarje na minulem posvetu o novih izzivih v zvezi s sladkorno peso, ki ga je na sejmu Agra organiziralo Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije.
Sladkorna pesa je v Evropi še vedno zelo donosna poljščina, toda za predvidoma 136-milijonsko naložbo v novo slovensko sladkorno tovarno tačas ni mogoče videti realne možnosti. V Sloveniji smo sladkorno peso s uspešno pridelovali 28 let, potem pa se je država(kot je znano) odločila za ukinitev tovarne v zameno za odškodnine.
Združenje že nekaj časa opozarja na pomembnost te poljščine v njivskem kolobarju in na njeno veliko donosnost ter išče možnosti ponovne postavitve tovarne. Za zdaj pa želja številnih slovenskih kmetov po novi sladkorni tovarni ostaja le želja, kljub temu, da je po anketi Združenja zanimanje za ponovno pridelavo sladkorne pese izkazalo 2400 kmetov z 8500 hektarov polj.
»Cene sladkorja, kakor tudi napovedi za sektor sladkorja za naslednja leta, niso najbolj obetavne. Kljub, na prvi pogled slabim okoliščinam sem prepričan, da mora slovenska kmetijska politika in stroka podrobno proučiti situacijo in se skupaj s kmeti odločiti ali je nastopil čas, da se kraljica poljščin ponovno prideluje in predeluje v Sloveniji,« je izpostavil Bogovič, ki meni, da bo Slovenija v evropskem in svetovnem kmetijstvu uspešna samo, »če bomo sledili razvojne trende, če se bomo znali dobro organizirati in če bomo znali tekmovati z najboljšimi«. Mag. Tanja Strniša – državna sekretarka pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa je dodala, da je želja kmetijskega ministrstva, da bi se po odpravi kvot na trgu sladkorja vzpostavile ugodne razmere glede donosnosti proizvodnje sladkorja in pridelave sladkorne pese, ki bi spodbudile interes pridelovalcev in investitorjev za nadaljnje korake, ter da je Ministrstvo naročilo novo neodvisno študijo o izvedljivosti projekta oziroma, če se investicija splača.
Eva Stravs Podlogarjeva – v.d. generalne direktorice za turizem in internacionalizacijo, je dejala, da bi bila za ponovno vzpostavitev pridelave in predelave sladkorja najprimernejša lokacija nekdanje tovarne v Ormožu, obenem pa dodala, da v sedanji gospodarski krizi država nima na voljo razpoložljivih sredstev za nakup potrebne nepremičnine.
Doc.dr.Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete v Ljubljani pa je poudaril, da je potrebno za donosno pridelavo sladkorne pese izboljšati kvaliteto tal. Rodovitna tla v severovzhodni Sloveniji so izredno kisla, tla pa bi bilo potrebno izdatno apniti. Posebno skrb pa bi bilo treba nameniti tudi gnojenjuz mineralnimi gnojili, še posebej z dušikom.
Posebna gosta Hans Van Klinkiz Nizozemske in dr. Pedram Dehdari iz Nemčije sta predstavila tuje izkušnje glede predelave sladkorne pese, tudi za potrebe farmacije, kemične industrije in krmo ter razložila vlogo sladkorne pese v bodočem zelenem gospodarstvu. V razpravo sta se vključila tudi župana Ormoža Alojz Sok in Dobrovnika Marjan Kardinar. Sok meni, da bo pomoč države pri ponovni oživitvi proizvodnje sladkorne pese nujno potrebna, vsaj pri pridobivanju investitorjev, ki bi zgradili tovarno, Kardinar pa predlaga, da se naj poskusno čim prej prične s pridelavo sladkorne pese na manjših površinah in se na tak način ugotovi donos in možnost primerjave z največjimi pridelovalci sladkorne pese v Evropi. Med razpravljalci je bil tudi Janvit Golob – predsednik Državnega sveta Slovenije, ki verjame, da bi dražava lahko pomagala.
Na sejmu v Gornji Radgoni se letos na skupno 70.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1785 razstavljalcev iz tridesetih držav. Poleg razstavnega dela vseh sedem dni sejma spremlja zelo bogat strokovni program in okrogle mize ter razprave o kmetijski politiki. Da pa le ni vse tako zelo črno potrjuje dejstvo, da je Slovenija ena prvih držav Evropske unije, ki je že začela izvajati program razvoja podeželja, ki bo v Slovenijo do leta 2020 prinesel 300 milijonov evrov letno. Tudi na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je Slovenija naredila velik korak naprej tudi s tem, da se je zmanjšalo administriranje v teh dejavnostih. Pa morda uspe tudi pridelovalcem sladkorne pese… Radgonski sejem še vedno tradicionalno obišče tisoče obiskovalcev, saj še vedno predstavlja dogodek leta, pa naj gre za posel, ali enostavno za prijetno druženje.
