V okviru praznovanj 750 letnice prve pisne omembe Ormoža je minulo soboto v Elizabetini hiši v Veliki Nedelji potekal »Simpozij ob 150 letnici smrti duhovnika, pisatelja, jezikoslovca in čebelarja (ter nekaj časa tudi okrožnega šolskega nadzornika) Petra Dajnka, ki je kar 42 let, vse do svoje smrti leta 1873, deloval kot dekan v župniji Velika Nedelja. Še najbolj pa ostaja znan po svojem črkopisu »dajnčica«.
Peter Dajnko se je rodil leta 1787 v vasi Črešnjevci blizu Gornje Radgone. Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral teologijo in filozofijo v Gradcu. Najprej je bil kaplan v Gornji Radgoni, pozneje pa župnik in dekan v Veliki Nedelji. Bil je pisatelj, jezikoslovec, zgodovinar in čebelar. Njegov opus del zajema šolske učbenike, nabožno literaturo in tudi nekaj strokovne literature. Med strokovno literaturo velja posebej omeniti knjigo Čelarstvo, ki je prva knjiga o čebelarstvu napisana v slovenščini. Peter Dajnko pa je še najbolj znan po svojem črkopisu »dajnčica«, ki je na Štajerskem bila v uporabi od leta 1824 do leta 1835. Uradno je bila prepovedana 1838/39. (Nadomestila jo je gajica, ki jo Slovenci uporabljamo še danes.)
Simpozij je organiziral Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož v sodelovanju z Občino Ormož, ormoškim Zgodovinskim društvom ter z Javnim zavodom za turizem, kulturo in šport; v organizacijskem odboru je sodelovala tudi Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in bivši ravnatelj Zvonko Kustec, ki je zbrane v Elizabetini hiši v Veliki Nedelji tudi uvodoma pozdravil. Nekaj odlomkov iz Dajnkovih del pa so v nadaljevanju predstavili dijaki umetniške smeri na ljutomerski gimnaziji.
Zbrane sta pozdravila tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki v imenu občine na vsak način spodbuja oživljanje spominov na pomembne rojake in vse tiste, ki so v teku zgodovine bili dejavni na Ormoškem območju. Petra Dajnka namreč imenujemo tudi prvega domačega kronista, saj je kar 20 let (od leta 1840 do leta 1860) zapisoval kroniko župnije Velika Nedelja, ki še danes predstavlja vir pomembnih informacij o takratnem življenju in dogajanjih tod okrog. In direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož dr. Aleksander Lorenčič, ki kot zgodovinar verjame, da so dela Petra Dajnka izredno pomembna za razumevanje vzhodno-štajerskega jezika oziroma vzhodno-štajerske slovenščine v prvi polovici 19.stoletja.
Potem sta zbrane pozdravila še izvršni prior Križniškega reda za Slovenijo Boštjan Kotar, ki kot dekan deluje v župniji Velika Nedelja – izrazil je ponos, da se simpozij ob 150 letnici Petra Dajnka odvija prav v Veliki Nedelji; in direktor JZ za turizem kulturo in šport Andrej Vršič, ki je z zadovoljstvom, da skozi referate v nadaljevanju simpozija podrobno spoznamo še enega velikega Prleka, vsem zaželel dobrodošlico.
Na simpoziju se je predstavilo 6 referentov: dr. etnologije, filozofije in slovenščine Miran Puconja (Duhovni nazor med Dravo in Muro v Dajnkovem času); etnologinja Nevenka Korpič (Etnološka podoba ormoškega območja v Dajnkovem času); dr. geografije, prof.Igor Žiberna (Spremembe rabe tal na območju k. o. Velika Nedelja od 19. stoletja do danes); teolog Vinko Škafar (Dajnkov Veliki katekizem za katoliške Slovence med Dravo in Muro, etnologinja Jelka Pšajd (Peter Dajnko in Mihael Hois) in prof.dr. jezikoslovnih znanosti Marko Jesenšek (Dajnko in prevajanje Svetega pisma). Vsi referati, predstavljeni na simpoziju, bodo objavljeni v naslednji številki Zgodovinskih zapisov.
Po simpoziju so se vsi sodelujoči odpravili na ogled »Spominske sobe Petra Dajnka«, ki se nahaja v velikonedeljskem gradu in položili cvetje na Dajnkov grob v Veliki Nedelji.
