Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, enota Ormož in občina Ormož sta v soboto pripravila slavnostno akademijo ob 150. obletnici osmega slovenskega tabora v Ormožu (1869–2019). Slovesnost je potekala pred ormoškim gradom v prisotnosti nekaj sto udeležencev. Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil tudi pokrovitelj dogodka:
Uvodoma je zaigrala Godba Glasbene šole Ormož, ob zvokih katere je na prizorišče v spremstvu župana občine Ormož Danijela Vrbnjaka prišel predsednik države Borut Pahor. Pod poveljstvom gasilskega častnika II.stopnje in namestnika poveljnika GZ ORMOŽ Aleša Cafa je sledil prihod praporščakov. V sprevodu do prizorišča so sodelovali predstavniki vseh Prostovoljnih gasilskih društev v Gasilskih zvezah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, Območnega združenja veteranov Ormož, Zgodovinskega društva, Lovskih družin, ter predstavniki Metliških Sokolov, Društva Generala Maistra Maribor, ter Policijskega veteranskega društva SEVER Maribor.
Zbrane je uvodoma pozdravil moderator prireditve Peter Kirič, ki je v teku slovesnosti postregel s številnimi zanimivimi zgodovinskimi dejstvi ter podatki. Med drugim je dejal, da je OSMI slovenski tabor, ki je pred 150-timi leti potekal v Ormožu pomenil pomemben mejnik v zgodovini Ormoža, ki ima sicer večstoletno in bogato zgodovino: v arhivu nemškega reda na Dunaju je ohranjena izvirna listina najstarejše in PRVE omembe našega mesta, 16. junij 1273: Holermous – Ormož. Leto 1848, ko se je začela pojavljati ideja »Zedinjena Slovenija« so v Ormožu 16.septembra pripravili veliko slovesnost in na cerkveni zvon izobesili slovensko – ilirsko zastavo; 1860, ko je v Ormož prvič pripeljal vlak, leta 1868 je v Ormožu bila ustanovljena čitalnica…… 8.avgusta 1869 pa je v Ormožu potekal OSMI slovenski tabor!
V Kečkovem gaju se je zbralo okrog 9000 ljudi, ki so prišli v narodno prebujeni Ormož od blizu in daleč. Čeprav je bil Ormož nemškutarsko mesto, je peščici zavednih domačinov uspelo organizirati tabor, na katerem so nastopili narodni buditelji in vodilni štajerski rodoljubi. (Božidar Raič in drugi). Župan občine Ormož Danijel Vrbnjak je v svojem govoru spomnil, da je taborsko gibanje bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871. Zaznamovala so ga predvsem množična zborovanja na prostem, kjer so zavedni Slovenci izražali podporo jezikovni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji, na koncu so zahteve zapisali v resoluciji, ki je vsebovala tudi lokalne zahteve, ki so se kasneje tudi uresničile: gradnja mostu čez reko Dravo, ustanovitev posojilnice in kasneje gradnjo slovenske osnovne šole na Hardeku. Tabor še danes lahko služi za vzgled povezovanja in sloge, je med drugim poudaril župan.
Slavnostna akademijo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož v sodelovanju z občino Ormož, ki je prispevala tudi k finančnemu strošku prireditve, scenarij za dogodek je pripravila vodja ormoške enote muzeja, etnologinja Nevenka Korpič, ki je v mesecu juniju na temo »Slovenski tabor v Ormožu«, tudi že pripravila razstavo, ki bo še do 30.seprembra na ogled v Beli dvorani grajske pristave.
Zgodovinska dejstva v zvezi z organizacijo taborov pa je na slovesnosti predstavil direktor muzeja Ptuj-Ormož dr.Aleksander Lorenčič. Dejal je, da so šestdeseta leta 19-tega stoletja v političnem smislu bila precej burna. A je politika v želji po večji podpori, narodom puščala več svobode. Vlada je v prvi polovici šestdesetih let bila delno naklonjena krepitvi slovenskega učnega jezika v šolstvu, prav tako je podpirala slovenski jezik v uradih, velikega pomena pa je bil takratni novi zakon o društvih in njihovem delovanju, kar je omogočalo, da od zaprtih političnih krogov ideja o slovenstvu prenese med preproste kmečke množice.
Slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor pa je v svojem govoru poudaril pomen taborskega gibanja pred 150. leti, saj je takšno široko ljudsko gibanje legitimiziralo idejo Zedinjene Slovenije in dokazovalo politično enotnost okrog temeljnih zahtev Slovencev tistega časa ter oblikovalo tako narodno kot politično zavest, ki je nedvomno botrovala ustanovitvi države leta 1991.
V bogatem kulturnem programu so sodelovali recitator gledališki igralec Vladimir Novak, Miklavški oktet, Ženska vokalna skupina GŠ ORMOŽ, Folklorna skupina TKD KOG, »Kogovski dečki«, pevka – učenka GŠ ORMOŽ Živa Fras, Folklorna skupina OŠ ORMOŽ, Etno skupina »Gudalo« iz OŠ ORMOŽ in Godba GŠ ORMOŽ.
Ob priložnosti 150-letnice so organizatorji pripravili tudi nekaj spominskega gradiva: žig, znamke, dopisnice, značke in podobno. V času tabora je od 16.do 20.ure na prizorišču delovalo tudi poštno okence, tako je kakšno dopisnico bilo možno tudi takoj odposlati.
VEČ v oddaji UTRIP ORMOŽA, 12. septembra ob 20.uri.