Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije sta na letošnjem sejmu Agra organizirala posvet z naslovom “Sladkorna pesa na naših njivah”.
Kot je znano, so slovenski kmetje na 75 hektarjih površin na ptujsko-ormoškem območju in v Pomurju letos ponovno posejali sladkorno peso. Z letošnjim letom so sladkorne kvote ukinjene, s tem pa so se znova odprle možnosti pridelave sladkorne pese. Pogodbo o odkupu pese imajo za eno leto sklenjeno s hrvaško tovarno sladkorja Viro iz Virovitice, spravilo pa načrtujejo sredi oktobra in kljub neugodnim vremenskim razmeram pričakujejo dober pridelek. Za zdaj predvidevajo, da bo pridelka na vseh 75 hektarih za od 5000 do 6000 ton, je na posvetu v okviru sejma AGRA v Gornji Radgoni uvodoma povedal predsednik zadruge Kristal Mirko Kosi. Po desetih letih, in mnogih spremembah v kmetijstvu, je ponovna pridelava sladkorne pese zahtevala tudi nova tehnološka navodila. Članica skupine, ki jih je pri Kmetijsko gozdarskem zavodu pripravljala je bila tudi Draga Zadravec, ki je med drugim povedala, da se je letošnja organizirana setev izkazala kot dobra izbira, sploh pa sodelovanje s hrvaškimi strokovnjaki in semeni, ki jih je letošnjim pridelovalcem zagotovila hrvaška tovarna sladkorja. Dodala je, da neugodne klimatske razmere v aprilu niso posebej vplivale na posevek, bo pa v bodoče več pozornosti potrebno posvetiti plevelom – kar pomeni registracijo herbicidov s podaljšanim delovanjem, ali možnost mehaničnega zatiranja plevelov. Več aktivnosti bo potrebnih pri pravilnem gnojenju sladkorne pese. Predvsem pri dognojevanju z dušikom se bo potrebno naučiti prave mere, ker BREZ dušika ni pridelka; preveč dušika pa neugodno vpliva na vsebnost in izkoristek sladkorja. Zbrani pridelovalci so tako lahko prisluhnili številnim koristnim napotkom za pridelavo sladkorne pese, s katerimi se na Kmetijsko gozdarskem zavodu aktivno ukvarjajo.
Tako je zbranim nekaj vzpodbudnih besed namenil tudi Cveto Zupančič – predsednik KGZ Slovenije, med govorniki pa je bila tudi Tanja Strniša z Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, namreč tudi pristojno ministrstvo vrnitev sladkorne pese na slovenska polja v smislu samooskrbe podpira in je pripravljeno pripraviti še kakšno študijo, ki bi bila v pomoč tehnološkim navodilom.
Razen kmetov in strokovnjakov ter poznavalcev sta na posvetu bila tudi zakonca Štefančič, ki sta predstavila nekaj svojih izkušenj s področja pridelave sladkorne pese; vedoč, seveda, da se je v letih do danes marsikaj spremenilo; a dejstvo, da je sladkorna pesa kraljica poljščin, je brezčasno.
Največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v Srednji Evropi, ki se je v Gornji Radgoni odvijal med 26. in 31. avgustom, je tudi letos postregel s številnimi novostmi na področju kmetijstva in živilstva. Predstavilo se je preko 1800 razstavljavcev iz 36 držav.
(Fotografije z zraka by Chato)
Svojo stojnico pa je tradicionalno imelo tudi Združenje pridelovalcev sladkorne pese – in ni jih bilo malo, ki so se ustavljali ob njej in se pozanimali, kako spet začeti s pridelovanjem sladkorne pese.
