Slovenski pridelovalci sladkorne pese v Virovitico po priznanje “zlata pesa”

Sladkorna tovarna VIRO iz Virovitice vsako leto najboljšim pridelovalcem oziroma pridelovalcem, ki so pridelali najkvalitetnejšo peso, podeli priznanja »zlato peso«. Za svoj lanski pridelek so si jo prislužili tudi člani Zadruge Kooperativa Kristal d.o.o., na priznanje so zelo ponosni in jim pomeni vzpodbudo, da bodo tudi letos poskrbeli za čim boljši pridelek. Velika slovesnost ob predaji priznanj bo v Virovitici prihodnji teden.

Za 180 hektarjev novih pogodb

Pridelovalci sladkorne pese, ki so povezani v zadrugo Kooperativa Kristal so začeli sklepati pogodbe za pridelavo sladkorne pese v letošnjem letu. Zaenkrat so že sklenili pogodbe za 180 hektarjev pridelka. Med pogodbeniki so tudi pridelovalci iz Dolenjske in celo dva kmeta iz Avstrije, ki bosta peso zasejala na 20 hektarjih.

V lanskem letu je 35 pridelovalcev, članov zadruge, na nekaj več kot 70 hektarjih pridelalo 4690 ton sladkorne pese. Povprečni pridelek je bil okrog 60 ton na hektar, povprečna sladkorna stopnja pa je bila 15,2-odstotna. Pridelek pese na hektar je tako bil za dobro tretjino višji, kot so ga kmetje dosegali ob uvedbi sladkornih kvot in ukinitvi pridelave v Sloveniji. Takrat so dobri pridelovalci z upoštevanjem vseh agrotehničnih ukrepov komaj presegali 40 ton pridelka na hektar.
»Lanski pridelek pri naših kmetih je v povprečju zaostajal za pridelkom v severnejšem delu Evrope z bolj zmerno klimo. Presegal pa je pridelek na hrvaških in madžarskih njivah s podobno klimo«, pravi Miroslav Kosi – predsednik upravnega odbora zadruge in dodaja, da pa krivda za nižji pridelek ni bila na strani pridelovalcev. Podpovprečni pridelki so bili posledica vremenskih razmer, predvsem vročinskih šokov, ki so oklestili pridelek na peščenih in plitvih tleh. Ob analizi in primerjavi škode, ki sta jo na teh zemljiščih utrpeli koruza in sladkorna pesa, se je pokazalo, da je bila škoda na pesi bistveno manjša. Vsi rezultati so bili doseženi, kljub temu, da niso bili izvedeni vsi optimalni tehnološki ukrepi. Kmetje priznavajo, da je k dokaj dobrim rezultatom svoje dodala “spočita in neokužena zemlja”. Hkrati je viden izreden tehnološki napredek pri selekcioniranju in razvoju semena. Verjetno bi rezultati bili boljši, če bi kmetje pred setvijo poznali lastnosti posameznih sort pese. S semenom jih je oskrbela tovarna sladkorja Viro iz Virovitice, pogodbeni partner zadruge in kupec sladkorne pese, še dodaja Kosi.
Povprečen prihodek na hektar pese, ki jo je sladkorna tovarna plačala 36 evrov za tono je bil 1980 evrov bruto. Z odbitjem vseh stroškov, ki lansko leto naj ne bi bili višji od stroškov pri pšenici ali koruzi, je kmetu ostalo najmanj 700 evrov zaslužka.

»Sicer pa so analize pridelka pri posameznih pridelovalcih pokazale, da je v Pomurju in Podravju mogoče doseči povsem primerljive pridelke s pridelovalci v severni Evropi. Trije pridelovalci so pridelali več kot 90 ton na hektar, pri petih se je gibal pridelek med 80 in 90 tonami in pri šestih med 70 in 80 tonami. Na drugi strani so manj kot 30 ton na hektar pridelali štirje pridelovalci«, je še povedal Miroslav Kosi. Največjo površino pese je s petimi hektarji lani zasadil Marko Pelog iz Zagojičev. Največji pridelek pese na hektar je imel Franc Štih iz Noršincev, najvišjo stopnjo biološkega sladkorja po hektarju pa Sandi Hergula iz Cvetkovcev. Od kmetijskih podjetij se je za pridelavo pese lani odločil samo ormoški SAT Jeruzalem, ki jo je posejal na 2,5 hektarja. Za letos je direktor Marko Plohl že napovedal, da ji bodo letos namenili deset hektarjev. Perutnina se lani ni odločila zanjo, tudi ne Panvita, čeprav ju je zadruga k temu poskušala pritegniti.

Za letošnjo setev tovarna kmetom ponuja širši nabor semena, ki je preizkušeno v posameznih tipih tal in klimatskih pogojev. To in dosledno upoštevanje tehnoloških navodil za setev in priprava zemlje pa naj bi pridelavo že približala evropskemu povprečju.
Letošnje leto je na trgu sladkorja nekoliko specifično. Znotraj EU so cene sladkorja močno padle. Nekateri analitiki govorijo o sladkorni krizi. Tudi kmetje pridelovalci pese v severnem delu Evrope zahtevajo nova pogajanja o odkupnih cenah, saj trije največji sladkorni koncerni pritiskajo na zniževanje odkupnih cen. To se pozna pri letošnji odkupni ceni sladkorne pese, ki je za tri evre nižja od lanske, toda ta padec še vedno ne postavlja pod vprašaj še vedno najvišjega finančnega donosa na hektar. V letošnjem letu bi Zadruga Kooperativa Kristal naj poskrbela tudi za stroj za spravilo pese, kar bo vsem skupaj zelo olajšalo delo. Stroj za spravilo bo nabavil eden od članov in pogodbeno opravljal storitev za Zadrugo oziroma njene člane. “Stroj sicer letos najbrž še ne bo optimalno izkoriščen, toda glede na to, kako se stvari odvijajo, bodo v naslednjem letu zasejane površine presegle že 400 hektarjev”, pravi strokovni tajnik Zadruge Vlado Hunjadi.

Sladkor iz slovenske pese spet na trgovski policah

Kot pravi Miroslav Kosi, je prijetno presenečenje za slovenske pridelovalce bila lanskoletna marketinška poteza tovarne sladkorja VIRO. Predlagali so, da bi za količino sladkorja, ki je bil pridelan iz slovenske pese, naredili posebno pakiranje z napisom, da gre za našo peso. Tako se je tudi zgodilo. Sladkor iz slovenske pese je naprodaj v Mercatorju.