Minuli teden je sekretar na ministrstvu za infrastrukturo RS, Matjaž Vrčko v Ormožu predstavil strategijo razvoja prometa v Sloveniji, v kateri pa ni hitre ceste med Ormožem in Ptujem, čeprav se je ta že 2 x začela graditi in nanjo čakamo že 20 let! Razprava po predstavitvi strategije je tako bila precej burna, tako občani kot župani občin ob načrtovani hitri cesti Ormož – Ptuj so bili ogorčeni in so napovedali proteste:
Alojz Sok – župan občine Ormož in mag.Matjaž Vrčko – sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo RS na predstavitvi v Ormožu
Zbrani v grajski dvorani so sekretarju Ministrstva za infrastrukturo Matjažu Vrčku jasno dali vedeti, da so ogorčeni, ker hitre ceste med Ptujem in Ormožem ni v tej strategiji, saj je zapisano le, da bodo iskali rešitev na že obstoječi cesti.
Razočaranje nad novo strategijo prometa v Sloveniji je bilo toliko večje, ker je hitra cesta med Ormožem in Ptujem načrtovana že skoraj dvajset let, in bi morala po nacionalnem programu gradnje avtocest in hitrih cest iz leta 2004 biti končana že leta 2013, zanjo pa je bilo porabljenih že okoli 10 milijonov evrov. Lokacijski načrt za cesto je bil izdelan že leta 1997 in gradnja hitre ceste Ormož – Slovenska Bistrica je bila del nacionalnega programa gradnje cest v državi. Tako je DARS najprej, že leta 2008 z gradbenim podjetjem Vegrad podpisal pogodbo za gradnjo viadukta čez potok Sejanca, ki je sestavni del ormoškega odseka hitre ceste, ta pa nikoli ni bil dokončan. Tudi za gradnjo 4 kilometre in 200 metrov dolgega odseka od Ormoža do Gorišnice, je DARS že leta 2010 s cestnim podjetjem PRIMORJE Ajdoviščina podpisal pogodbo, a tudi ta posel se je kmalu končal z odhodom strojev in delavcev z gradbišča.
DARS je potem 31.avgusta 2011 še enkrat objavil razpis za novega izvajalca za gradnjo hitre ceste Ormož – Gorišnica, a se ni zgodilo nič več. Zgrajen ni bil niti meter ceste.
Župan Alojz Sok je ocenil, da bi bile morale pristojne ustanove že zdavnaj ugotoviti, kdo
je kriv za toliko zapravljenega denarja brez kakršnegakoli oprijemljivega rezultata. Predstavnik civilne pobude Franc Krabonja iz Mihovcev pa je kar naravnost napovedal, da bodo, če hitre ceste uradniki nemudoma ne bodo uvrstili v nacionalno prometno strategijo in še letos nadaljevali z deli, pač morali zapreti cesto med Ptujem in Ormožem, po kateri se vali ne samo regionalni promet, pač pa tudi tranzit tovornjakov in drugih, ki se izogibajo cestninam in si lahko tako tudi bistveno skrajšajo pot proti Hrvaški in Madžarski. Razen Alojza Soka in Franca Krabonja pa so v razpravi sodelovali tudi Milan Grabovac – župan občine Markovci, Alenka Korpar – direktorica Medobčinske uprave Ptuj, Jože Petek – podžupan občine Gorišnica, Janko Lorbek – svetnik v OS občine Zavrč, Friderik Bračič – župan občine Videm, Marjan Korotaj – župan občine Cestica (R Hrvaška), Jurij Borko – župan občine Središče ob Dravi, Branko Šumenjak – podžupan občine Ormož in svetnik v DS RS, Suzana Lep Šimenko – poslanka v DZ, Andrej Čuš – poslanec v DZ, Marjan Mušič – predsednik KS Velika Nedelja in Vladimir Pajek – svetnik v Občinskem svetu občine Ormož, ki se je spraševal, kje neki je ta naša država? In, da je očitno le še tam v „beli“ Ljubljani, kjer sedijo uradniki in delajo kozlarije. Poudaril je, da tukaj „ne želimo“ več te hitre ceste, pač jo „zahtevamo“! „Če se to ne bo zgodilo“, je nadaljeval Pajek, „vam garantiram, da bomo pa potem pokazali, kako smo močni, ko se vstanemo in vzamemo vile v roke“, in dodal, da naj nas več ne imajo za norca, kot, če bi bili v otroškem vrtcu. Da tega ne dovolimo več!
Javna strategija razvoja prometa Slovenije je spisana na 250 straneh
Namen strategije razvoja prometa pa je, opredeliti celovit razvoj prometne infrastrukture, zagotoviti stabilno financiranje in zadostiti predhodnim pogojem za črpanje sredstev EU. Strategija predstavlja stanje vseh prometnih sektorjev v državi, od cest, železnic do zračnega in pomorskega transporta, ter opredeljuje cilje in ukrepe prometne politike, ki pa so precej splošni. Konkretizirani bodo z operativnim programom, v katerem bodo opredeljeni projekti s časovnico, finančnimi vrednostmi in možnostmi financiranja.
Železnica
Ministrstvo za infrastrukturo ugotavlja, da je pogostnost voženj in udobje potnikov na bolj obremenjenih linijah nesprejemljivo nizka, skoraj celotno evropsko omrežje TEN-T v Sloveniji predstavlja ozko grlo, zato ne omogoča potrebne prepustne zmogljivosti in ustrezne stabilnosti voznega reda. Jedrno TEN-T omrežje bo z zaključkom del na odseku Pragersko-Hodoš v celoti elektrificirano, a omogoča le delno uporabo 740 metrov dolgih vlakov, ne omogoča na vseh odsekih osne obremenitve 22,5 tone na os in na večjem delu teh prog ne omogoča vozne hitrosti 100 kilometrov na uro.
Slovenski železniški sistem zato zahteva temeljito prenovo. Do leta 2030 je treba posodobiti in nadgraditi vse odseke evropskega omrežja TEN-T, po potrebi pa uresničiti tudi novogradnje. Na celotnem omrežju TEN-T je treba tudi zagotoviti zahtevane minimalne standarde. Potrebna je elektrifikacija celotnega slovenskega železniškega omrežja, treba je posodobiti, nadgraditi oz. iti v novogradnje TEN-T in regionalnega omrežja.
Ceste
Ministrstvo si na področju cest želi, da je povpraševanje manjše ali enako ponudbi, saj v primeru večjega povpraševanja prihaja do zastojev na cesti, ki pomenijo izgubo časa, denarja, več onesnaženja zaradi izpušnih plinov in več hrupa. Na voljo mora biti tudi dovolj parkirišč.
V Sloveniji bo kljub posodobitvi in vzpostavitvi učinkovitejšega železniškega sistema ter organiziranju konkurenčnejšega javnega prometa leta 2030 na okoli 230 kilometrih cest presežena prepustnost. Prihajalo bo do pojava ozkih grl na pomembnejšem cestnem omrežju, kar bo povzročilo zastoje. Tudi če bi se zaradi vlaganj v železnico spremenila izbira prometnega sredstva v korist železniškega prometa, bi ob avtocestah in hitrih cestah še vedno primanjkovalo najmanj 2000 parkirnih mest.
Med potrebnimi ukrepi ministrstvo v strategiji poudarja nujnost odprave ozkih grl in zastojev. Tako je treba povečati prepustnost tistih cestnih odsekov, kjer bo prišlo do težav. Prepustnost bodo povečali z uvedbo inteligentnih prometnih sistemov, razširitvijo cest, izgradnjo obvoznic in novogradnjami. Ozka grla je treba odpraviti tudi na parkiriščih za tovornjake.
Javni potniški promet
Sistem javnega potniškega prometa v Sloveniji je razdrobljen, se ne vodi celovito in ni konkurenčnem osebnemu avtomobilu, njegova konkurenčnost pa se še slabša. Javni potniški promet bo treba posodobiti in urediti tako, da se optimalno izkoristi prednosti železnice. Med drugim bo treba tudi medsebojno uskladiti vozne rede in uvesti enotirno vozovnico, izvajati bo treba ukrepe trajnostne mobilnosti na državni in lokalni ravni, v večjih mestih bo treba uvesti lastno vozišče za javni potniški promet ali rumene pasove, urediti bo treba vse prestopne točke in postajališča ter posodobiti vozni park.
Koprsko pristanišče
V koprskem pristanišču zdaj ne morejo pristajati ladje večjih dimenzij, obstoječa pristaniška infrastruktura ne omogoča sprejema večjih količin tovora, sedanja zmogljivost in kakovost železniških povezav pa ne omogoča nadaljnjega razvoja pristanišča.
Nadaljnji razvoj koprskega pristanišča bodo omogočili poglobitev ostalih vplovnih kanalov in bazenov, podaljšanje in izgradnja pomolov in preureditev druge pristaniške infrastrukture, preureditev železniškega omrežja, da bo omogočal prevzem pričakovanega tovora in dostavo v sprejemljivem času, ureditev ustrezne cestne navezave med avtocestnim križem in vhodom v pristanišče Koper in s tem povezano ureditev cestnega omrežja na območju Kopra.
Letališča
Za Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki je sicer od letos v rokah nemškega Fraporta, strategija predvideva dva ključna ukrepa, in sicer nov potniški in nov tovorni terminal, povečanje hangarskih kapacitet in druge nujne ureditve, ter izboljšanje povezav z javnim potniškim prometom do središč.
Za Letališče Edvarda Rusjana Maribor se ohranja obstoječa vzletno-pristajalna steza in načrtuje njeno podaljšanje v smeri jugovzhoda, v načrtu je nova tovorna ploščad v podaljšanju obstoječe ploščadi proti severozahodu, načrtovana je nova servisna ploščad v podaljšanju obstoječe ploščadi proti jugozahodu, predvidena sta heliport za potniški zračni promet in za potrebe služb ter prostor za razvoj multimodalnega logističnega centra in spremljajočih dejavnosti.
Prometna varnost
Prometna varnost se v Sloveniji postopno izboljšuje, je pa na državnem cestnem omrežju še vedno veliko število ugotovljenih nevarnih mest in nivojskih križanj cest in železnic, ki pomembno prispevajo k nastanku prometnih nesreč. Brez sanacije nevarnih mest in nivojskih prehodov ceste čez železniško progo ter ustreznega vzdrževanja cestne mreže, bi se do leta 2020 zaradi povečanega prometa število nesreč lahko še povečalo.
Strategija predvideva strateški načrt odprave nevarnih križišč, odsekov in križanj z železnico, sanacijo točk cestnega omrežja z visoko stopnjo prometnih nesreč, sanacijo kritičnih odsekov ter zavarovanje nivojskih prehodov, odprava teh križanj in izgradnjo zunaj nivojskih križanj.
