Z okrogle mize na temo “Razvojne perspektive občine Ormož”

Med prireditvami v času 3.občinskega praznika je v petek potekala tudi »okrogla miza« na temo Razvojne perspektive občine. Prireditev je potekala v Kulturni dvorani Zadružnega doma v Veliki Nedelji, organizirali so jo Občina Ormož, RRC Ormož in JZ TKŠ Ormož. Za mizo so sedli župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, direktorica Občinske uprave Milena Debeljak, direktor RRC Ormož Matej Rogač, direktor JZ TKŠ Andrej Vršič, komercialni in finančni direktor vinske kleti Puklavec Family Wine Gorazd Bedenčič in vodja Kmetijsko svetovalne službe KGZ Ptuj v Ormožu Bojan Mlakar. Pogovor je vodila Natalija Škrlec (Radio Ptuj).

Po podatkih AJPES-a je v lanskem letu na območju občine Ormož delovalo 912 podjetij, ki so skupaj ustvarila nekaj čez 150 milijonov dobička in zaposlovala 1323 ljudi. Izzivov v poslovne svetu je veliko, in kje so izzivi in priložnosti za ormoško gospodarstvo, je bila glavna tematika »okrogle mize«.

Urejena poslovna cona, kjer so mesta našla mala in srednja podjetja, predstavlja za Ormož precejšen napredek. Tudi razvoj kmetijstva ne zaostaja, v načrtu je nadgradnja namakalnega sistema na 150 hektarjih kmetijskih površin in aktivnosti v smeri prodaje vrtnin pod skupno blagovno znamko. Občina se trudi po najboljših močeh ustvariti ugodne temelje za razvoj gospodarstva, kmetijstva, vinogradništva in turizma, med temi je znižanje komunalnih prispevkov, zaključen občinski OPN, aktivnosti RRC, ki pomaga pri projektih in predstavlja pomemben  suport podjetjem, ki si želijo napredka. Velika pridobitev bo predstavljal bodoči Tehnološki park, a tudi širitev obrtne cone, ki bo povečana za 50 hektarjev. »Občina Ormož je pripravljena, da izkoristi vse potencialne,« je dejal župan Danijel Vrbnjak.

Tudi o oživitvi mestnega središča je tekla beseda, kako  v center privabiti nove ponudnike, ki bi zapolnili prazne lokale? Ideja je bila, da bi prazni lokali služili inkubatorju za mlade podjetnike z različnimi dejavnostmi, ampak je problem, da so lokali v privatni lastnini. Dobrodošle bi bile mirne dejavnosti. Gotovo pa bo k oživitvi centra pripomogla bodoča ureditev hotela, renovacija prireditvenega prostora pred gradom in ureditev grada in njegove okolice.

Milena Debeljak in Matej Rogač sta odgovorila na vprašanje, kako pripraviti projekt, ki bo uspel na razpisih za državna ali evropska sredstva. »Želimo si, da bi občina bila razvojna, da obogatimo proračun iz državnih in evropskih skladov,« je poudarila Milena Debeljak. Prijavo je potrebno prijaviti tako, da se upoštevajo smernice, nujno je pripraviti dobro idejo. Moraš biti tudi inovativen, predvsem pa vsebino projekta prilagoditi razpisu. Prijavljamo se na razpise, da pripeljemo investicije, ki obetajo sofinanciranje. Predvsem za gospodarski sektor. Tudi za finančno perspektivo 2021- 2027 smo že pripravili nekaj projektnih predlogov. Začne se pri ideji, pripraviti je treba kvalitetne investicijske dokumente, ( te pripravlja RRC), pripraviti gradbena dovoljenja. Pri razpisih se zahteva, da se zagotovi trajnost za leta v naprej. Na primer: zaposlitve. »Malim podjetjem pomagamo, kako dolgoročno razmišljati pri pripravi dokumentaciji,« je dejal direktor RRC Matej Rogač. RRC ponuja vse informacije, pripravljajo jim vloge in svetujejo. RRC si želi kadrovsko okrepitev, da bi še lažje pomagali in delovati kot mentorji.

Andrej Vršič, je spregovoril o razvoju turizma. Epidemija je bila za turizem velika škoda, kljub temu je Ormož z okolico obiskalo več turistov. Leta 2018 so jih našteli 8000, v letu 2021 pa 14600. Gostje si želijo podeželja, meni Vršič. »Prisotni smo na družbenih omrežjih, na sejmih…,« je poudaril, kar se že kaže na odzivnosti. »Zadnji dve leti smo bili kreativni,« je še dodal. Kako JZ TKŠ pomaga lokalnim ponudnikom, je bilo naslednje vprašanje. »Na vse načine in potrebe«, trenutno JZ dela tudi na zeleni shemi. Hostel je v fazi pridobivanja »zelenega ključa«. Ponudniki bi se naj tudi vključili v akcijo pridobitve »zelenega ključa«. Sicer pa je še vedno v prvem »planu« nadgradnja blagovne znamke Destinacija Jeruzalem.
Direktor vinske kleti Puklavec Family Wine Gorazd Bedenčič, je odgovoril na vprašanje, kako se podjetje Puklavec Family wines sooča priložnostmi?
»Kljub epidemiji, je klet zadnji dve leti, v primejavi z drugim kletmi, dobro izkoristila,« meni Bedenčič. Naredili so novi korak. Prodajo so povečali. Uvedli so nekaj sprememb. Spremenili strategijo prodaje, in se usmerili v vina, ki prinašajo dodano vrednost, buteljčna vina. Fokus so usmerili v čezmejno prodajo v Nizozemsko, Hrvaško, Veliko Britanijo, BIH, Srbijo, Makedonijo… Da je treba veliko veliko vlagati promocijo. V Veliko Britanijo so prodajo tako povečali za sto procentov. V drugih državah za trideset procentov.
Kako se soočajo z riziki? »Moraš vedno biti ambiciozen. Ponesen na ekipo, da delamo skupaj, da se borimo, da si pomagamo z idejami. Ormoško – ljutomerske gorice so najlepše v Sloveniji. Moramo se ceniti in biti bolj samozavestni! Ob vinu nam manjka še kulinarični del,« meni Bedenčič.
Kakšna je možnost sodelovanja z domačimi vinogradniki? Da si želijo sodelovati, je poudaril Bedenčič. V ta namen so ustanovili združenje »Vinorodna Štajerka«. Vse bolj postaja jasno, da vinogradniki na vinskem trgu morajo nastopati skupaj. Je pa Bedenčič izpostavil problem s kadri. Težko je dobiti dobrega delavca za delo v vinogradih, kar pa je v bistvu osnova za vse nadaljnje korake.

Bojan Mlakar je odgovarjal na vprašanje »v katero smer bi se naj razvijalo kmetijstvo?« »Kmetijstvo je zelo pomembna družbena panoga. V KSS pokrivamo vse tri občine. Pokrivamo strokovno vse dejavnosti. V UE Ormož je 836 aktivnih gospodarstev, ki vlagajo za subvencije. Še vedno pa v kmetijstvu problem predstavlja posestna razdrobljenost, starost kmetovalcev, majhnost obdelovalnih površin, ogromen porast cen repromateriala. (V tem delu se položaj kmeta poslabšuje.) Veliko kmetij kandidira na razpise. 61 kmetij ima registrirano tudi »dopolnilno dejavnost« in s tem se poboljšuje status kmetij.
Kmetije v UE Ormož so na letni ravni z naslova različnih subvencij pridobile 4 mil 400 tisoč evrov, kar je pomemben delež sredstev, in predstavlja nadomestila za razliko v ceni. Subvencije ne predstavljajo neke potuhe. Gre za pokrivanje razlike med tržno ceno in stroški proizvodnje, tako kot je to na nivoju celotne evropske unije,« pojasnjuje Bojan Mlakar. Kaj je odločilno, da se mladi prevzemnik odloči delati na kmetiji, da tudi pusti službo in pride domov kmetovat? Mlakar: »Tudi takšni primeri so na srečo. Kmetje tradicionalno razmišljajo. Mladi prevzemnik mora imeti gospodarski načrt. Vedno več je mladih prevzemnikov, država je tudi zvišala podporo za profesionalno kmetijstvo na 46 tisoč evrov, ki ga porabijo za investicije. To bo povečalo interes.«
»Koliko inovativnosti vidite na terenu med podjetniki?«, je bilo naslednje vprašanje za Mateja Rogača. »K nam prihajajo mladi inovativni podjetniki, saj se zavedajo pomoči RRC. Predvsem inovativni so mladi, ki se spoznajo na novo tehnologijo. V Razvojnem centru se trudimo iskati projekte in jim pomagati. Mladi podjetniki težko pridejo do sredstev, država bolj pomaga že izkušenim, ki že lahko pokažejo neke rezultate. Poslovni načrt je treba pripraviti, kar je vodilo, žal mladi podjetniki nimajo časa, ali ne vedo tega pripraviti. Zato jih učimo, kako pripraviti poslovni načrt. Praksa kaže, da je treba misliti 3 – 5 let naprej. Ugotavljamo, da ormoški podjetniki z investicijami stagnirajo, ampak dobiček podjetij pa raste. Verjeti je, da se bo z možnostjo gradnje v poslovni cono ta trend obrnil. Tudi sodelovanje podjetij je nujno,« je med drugim dejal Matej Rogač.

Kar pa se tiče povezovanja med kmetijci, je Bojan Mlakar, dejal, da so se turistične kmetije začele bolj povezovati. »Včasih smo imeli nelojalno konkurenco, zdaj se to izboljšuje. Je pa težko povezati ostale pridelovalce, da bi skupaj nastopali na trgu. Sadjarji in zelenjadarji še vedno čuvajo svoje tržne niše,« je dajal Mlakar. To je še delo strokovnih služb, da se to izboljša.

Investiranje? Kje postaviti meje? Kako postaviti meje, da se gospodarstvenik razvija v okviru svojih možnosti? »Likvidnost podjetja je zelo pomembna,« je na to vprašanje odgovoril Gorazd Bedenčič, »važno je, da gospodarstvenik lahko pokriva svoje obveznosti in da si naredi dober poslovni načrt.« Bojan Mlakar je tukaj dodal, da svetovalna služba pomaga kmetom pri poslovnih načrtih, jim svetuje in usmerja, saj tudi kmete iz domačega okolja dobro poznajo in vedo, kakšni so njihovi prihodki.

Kje vidite dodatne možnosti za razvoj občine v 10 letih?
»Občina spodbuja investicije. Gospodarstveniki kar dobro »počrpajo« razpoložljiva sredstva. Te glede na potrebe, občina tudi prilagaja Podjetja se širijo, tako, da bomo ta trend nadaljevali,« je dejal Danijel Vrbnjak. Bojan Mlakar je k temu dodal, da trend razvoja gre v oblikovanje profesionalnih, specializiranih kmetij. Pri mleku je ta trend že nakazan, mlečnost je v porastu, tudi prašičereja se povečuje. Vinogradništvo je prestalo stresne trenutke, ko smo krčili vinograde, ta trend se sedaj s pomočjo države ustavlja, ki spodbuja pridelavo butičnih vin. Mlakar je ob temu tudi dejal, da so terase kar se tiče vinogradov lepe, tudi krajini dajejo posebno značilnost, ampak vinogradniki težijo k vertikalno zasajenim vinogradom, saj dajejo večjo količino pridelka. Kar se tiče sadjarstva Mlakar poudari, da sadjarjem primanjkuje strokovnega znanja, zaradi nepredvidenih vremenskih razmer, pa so nujne protitočne mreže, kar pa podraži pridelavo.
Gorazd Bedenčič se je strinjal, da vertikalno zasajeni vinogradi, dajejo več pridelka, a terase ponujajo vrhunsko kvaliteto grozdja, kar pa bi za vinogradnike moral biti edini cilj. » V podjetju Puklavec Family Wines si želimo večjega povezovanja s ponudniki, delati je treba na prepoznavnosti destinacije. Na trg bi bilo potrebno stopiti skupno, bolj samozavestno in predvsem s primerno ceno za vrhunska vina, ki jih pridelamo tod okrog«, je poudaril.

Andrej Vršič je zatrdil, da bomo čez 10 let gotovo imeli v ponudbi nočitev več postelj, takrat bomo tudi že v zeleni shemi Slovenije, imeli bomo več zelenih ključev, butični turizem, zadovoljili bomo vse vrste turistov. Ceno je treba dvigniti, moramo se ceniti. Delali bomo še na kolektivni blagovni znamki. Želimo si neke atrakcije, nekaj posebej zanimivega za turiste, nekaj novega, po čem bomo znani daleč naokrog.
Matej Rogač pove, da si želimo uspešno gospodarstvo. Za kar pa so pomembni 4 faktorji: hitra cesta, opremljanje poslovne cone, tehnološki park in nekoga, ki mu bo uspelo povezati gospodarstvenike.

Milena Debeljak je dodala, da Občina Ormož želi vse sile upreti v gospodarski razvoj in biti ugodno okolje za gospodarstvenike. Da je potrebno ustvariti pogoje, da se bodo mladi vračali, da bodo ostajali doma, da bodo spoznali, da se je tudi tukaj možno razvijati in da se lahko dobro živi.

Župan Danijel Vrbnjak, je za konec dejal, da ima občina jasno vizijo. Ormož bi naj postal pomemben »igralec« v regiji. Že Tehnološki park, ki bo pokrival tako potrebe Murske Sobote kot Maribora, bo občini zagotavljal posebno veljavo. Izpostavil je željo, da bi v naslednjih letih postali samooskrbni, kar bi nam omogočila dobra kmetijska politika, da bi bile zaposlitve, da bo Destinacija Jeruzalem prepoznavna destinacija, da bi Ormož z okolico dobil posebej atraktiven turistični produkt; da se dvigne kvaliteta bivanja, da se uredi stanovanjska problematika, da bodo izpolnjeni pogoji za gradnjo in da bomo začutili, da je treba sodelovati. Gotovo pa bi močno gospodarstvo za seboj potegnilo razvoj na vseh področjih. »Občino pripravljamo na vse dobro, da bomo skupaj zgradili eno lepo mesto, ki bo postavljeno na zemljevid najuspešnejših občin. Izzivov tako ne bo zmanjkalo… ,« je zaključil župan.