Turistično društvo Središče ob Dravi je v soboto pripravilo Žetev na stari način. Požeti je namreč bilo treba pšenico, ki so jo zasejali lani v okviru projekta »Zlata zrna za novo tisočletje«.

S projektom so leta 1999, ob prehodu v novo tisočletje, pričeli člani TKD Babinci, ko so v svojem kraju posejali 2000 zrn pšenice in ga poželi leta 2000. Dvatisočim semenom so dodali semena največjega klasa, jih predali TD Dediščina iz Jurovskega dola – in tako dalje… V teku let se je projekt razširil po Sloveniji. Lani, osemnajsto leto zapovrstjo, so tako že 3091 zrn posejali v Središču ob Dravi.
Še pred začetkom žetve so na njivici, ki je v obliki buče in se razprostira ob Trgu talcev, poiskali največji klas. Čast, da ga najde je pripadla županu Juriju Borku. Kmalu so mu na pomoč priskočili tudi ostali udeleženci in končno s skupnimi močmi našli NAJVEČJI klas v katerem je bilo 80 zrn. Ta zrna oziroma 3171 zrn bo letos jeseni posejalo TD Selnica.

Že lani ob setvi so v Turističnem društvu Središče ob Dravi določili gospodarico in gospodarja pšenice. To sta postala častna občanka Tilika Kolarič in domačin Dušan Žinko, sicer pa so jima tako pri setvi, kot v soboto pri žetvi pomagali člani Folklorne skupine OBREŽ.
Žetev pšenice se je pričela takoj po uvodnih pozdravih in nagovorih ter po otvoritvi razstave pekarskih izdelkov, ki so jo domačinke pripravile v prostorih središke Oljarne.


Najprej sta se s konjsko vprego do njive pripeljala gospodarica in gospodar (Tilika Kolarič in Dušan Žinko), si ogledala pšenico in zaključila, da je dovolj zrela, da se lahko požanje. Potem sta odšla po žanjice (Folklorna skupina Obrež), in skupaj so se prav tako s konjsko vprego (na vozu) pripeljali nazaj na njivo. Dekleta so hitro poprijela za delo, prav tako fantje, ki so vezali snope.

Snope so potem zložili na voz, ki je snope odpeljal do mesta, kjer so snope »zmlotili«. Nekaj so jih zmlatili ročno, nekaj pa strojno, z mlatilno. Po opravljenem delu so si kar ob njivi privoščili pravo kmečko južino. Dekla je namreč kar na travo razprostirla prt in nanj zložila nekaj pristne hrane, kot se je ob žetvah jedla nekoč. Svež sir z vrhnjem, mlado čebulo, kakšen kos mesa iz tunke, domač kruh, in še pogače za povrh. Žetev je seveda včasih bila velik praznik, ko so se jedle tudi pogače…

Sledilo je popoldne ob mlatvi, tudi vaške igre so pripravili, nekaj kulturnega programa in veselo druženje.

 

VEČ v oddaji UTRIP ORMOŽA, 12.julij 2018 ob 20.uri.