Kulturno društvo PODGORCI je danes predstavilo knjigo DESETLETJA ŽETVE NAŠIH BESED. Na novinarski konferenci, ki je potekala kot videokonferenca, so sodelovali predsednik KD Podgorci Dominik Majcen ter avtor knjige Vekoslav Prejac in zgodovinarka in arhivistka Marija Hernja Masten. Novinarsko konferenco je vodila novinarka Natalija Škrlec.

Knjiga Desetletja žetve naših besed nosi podnaslov Kulturno društvo Podgorci v času in prostoru. Izšla je letos, v nakladi 600 izvodov in obsega 269 strani. Zakaj in kako je knjiga nastala ter kakšni podatki so zbrani v njej, je povedal avtor Vekoslav Prejac. Uvodoma je dejal, da ni ravno v celoti avtor vsega ,kar je zapisano v tej knjigi. »Prej nekakšen urednik,« je dodal in pojasnil: »Ko so me pred desetimi leti prosili, da naj prevzamem pripravo nekakšnega zbornika ob tedaj, po našem prepričanju, stoti obletnici društva, sem bil v veliki zadregi.
Najprej sem si želel, da knjiga, ki jo bomo izdali, ne bi bila podobna večini zbornikov društev ob častitljivih obletnicah, v katerih so zapisani le spomini v njihovo zgodbo vpletenih ljudi.
Moj pristop pri vsem mojem kulturnem ustvarjanju je v iskanju nekoliko drugačnega ali izboljšanega.
Zato sem hotel najprej nekakšen verodostojen prikaz kulturnega delovanja in ustvarjalnosti v našem prostoru in času od ustanovitve društva do danes.
In ta prikaz dodatno obogatiti z lepimi in čustvenimi spomini.
Takšen predlog sem posredoval tistim, ki so bili skupaj z mano zadolženi za pripravo knjige.
Šele potem, ko je bil ta predlog že potrjen, pa sem ugotovil, da sem se ulovil v lastno željo pripraviti in zapisati nekaj »malce drugačnega in boljšega«.
Za pripravo knjige je bilo v arhivu društva na razpolago le gradivo od druge vojne naprej. Pa še to z nekaterimi prazninami.
Nekaj slikovnega gradiva je posegalo tudi v čas pred drugo vojno.
In imeli smo nekaj gradiva, ki je segalo v čas pred prvo vojno.
Vendar ti podatki niso bili natančno ovrednoteni v prostoru in času.
Vmes pa veliko let brez kakršnihkoli podatkov. Le nekaj ustnega izročila z zanimivimi zgodbicami.
V prepričanju, da je zasnova knjige dobra in zanimiva, smo se zato podali na lov za manjkajočimi podatki.
Veliko uporabnega je bilo zapisanega v šolskih kronikah šole v Podgorcih. Nekaj dodatnih podatkov je bilo najdenih v različnih arhivih. Ostale, posebno tiste, ki bi podrobneje pojasnjevali nastanek društva in njegovo najzgodnejše delovanje, pa je bilo potrebno poiskati z »znanstvenim raziskovanjem«.
Tako se reče listanju in prebiranju v različnih knjižnicah ohranjenih starih časopisov iz obdobij, v katerih so nam manjkali podatki za prikaz zgodovine društva. To pa je zelo zamudno delo. In nobeden od pripravljavcev v času ob stoletnici društva zato ni imel potrebnega časa.
Zgodba se je obrnila na bolje, ko so knjižnice to časopisje ponudile v računalniškem zapisu. Z nekaj izkušnjami si podatke potem lahko iskal doma. Še vedno pa si potreboval mnogo časa in sreče, da si odkril nekaj uporabnega.
V raziskavah smo odkrivali zapise, ki so počasi zapolnjevali manjkajoče vrzeli v društveni zgodovini. Še vedno jih nekaj manjka. Odkrili pa smo tudi nekaj zelo presenetljivih. Srčno upam, da boste te lahko spoznali v kakšni dopolnjeni izdaji.
V zasnovo knjige smo zapisali, da bo zbrano gradivo v kronološkem delu knjige urejeno po nosilcih ustvarjalnosti v posameznem obdobju. Potem pa smo ugotovili, da tudi po naših raziskavah vseh nosilcev bogate prikazane kulturne ustvarjalnosti ne poznamo.
Zato smo se odločili za prikazovanje kulturnega delovanja v naši fari od nastanka društva do danes po časovnem zaporedju sprememb organizacije uradnih oblasti, na našem območju.
Zaradi nekaterih zanimivih zgodbic, ki so del ustnega ali že zapisanega izročila o zgodovini kulturnega delovanja v naši skupnosti, smo v knjigo vključili tudi obdobji obeh svetovnih vojn. Kljub temu da so muze ustvarjalnih umetnosti v vojni molčijo.
Pred vami je tako knjiga, ki je na osnovi zbranih podatkov nekakšen hvalni samospev kulturni ustvarjalnosti Lenarčanov od daljnega leta 1910, ko smo videli prvo lastno gledališko predstavo in poslušali svojo domačo godbo, do današnjih dni.
V njej odkrivamo:
– da je bila delni nosilec bogate kulturne ustvarjalnosti v času pred prvo vojno t.i. Mladeniška zveza kot del poznejše Orlovske organizacije,
– da smo imeli v času po prvi vojni na območju naše fare sočasno dve društvi, ki sta se vsaj na začetku bolj kot kulturnemu poslanstvu posvečali ideološki delitvi,
– da je nemški okupator v drugi vojni kulturno društvo »Ljudska knjižnica« in vsa ostala društva na območju fare Sv. Lenarta ukinil,
– da je v času Krajevnih ljudskih odborov kot prve organizacije oblasti takoj po drugi vojni, z verjetno najbogatejšo kulturno ustvarjalnostjo v našem prostoru, vodila ljudska oblast sama brez organiziranih društev,
– da je bilo od začetka petdesetih let kulturno udejstvovanje na podeželju ponovno popolnoma odvisno od ljubiteljskih zanesenjakov v kulturnih društvih,
– in da je tako še danes.
In seveda še mnogo več, če boste zapisano brali s srcem.
Srčnemu branju pa je, kljub težnji po verodostojnosti vsega zapisanega, knjiga tudi namenjena«.

O knjigi je na novinarski konferenci spregovorila tudi zgodovinarka in arhivistka Marija Hernja Masten. Povedala je:
»Kulturno društvo Podgorci ob svojem 100- letnem delovanju pripravilo spominsko publikacijo, zavedajoč se dejstva, da le » Litera scripta manet« oz. le pisana beseda ostane.
Pred nami je lepo oblikovana knjiga, primernega formata, ki ima na platnici podobo Podgorcev, akvarel akademskega slikarja Janeza Mežana, ki je dolga leta deloval na Ptuju. Mehak in topel akvarel je oblikovalka Aleksandra Kolednik domiselno uporabila, saj z levim delom slike začenja vsakokratno novo poglavje in ga konča z desno polovico. Knjiga ima 269 strani.
Avtor in urednik knjige je Vekoslav Prejac, znan domačin in kulturnik, je sodelovanjem članov uredniškega odbora pripravil tekste za izdajo pričujoče publikacije z naslovom Desetletja žetve naših besed.
V predgovoru bralec izve pot nastanka pričujoče knjige. Od ideje, ki se je zdela preprosta, do težave in neljubega spoznanja- popolnega manka arhivskih virov ( kar potrdi pismo župnika Martina Erhatiča, v letu 1969, da mu je okupator uničil vse osebne zapiske , kar velja tudi za vse društvene, občinske in druge arhive za ptujsko ormoško območje.
Zato je avtor ubral drugo pot in raziskavo naslonil na sekundarne in časopisne vire. Ob koncu opravljenega dela se je izkazalo , da je v Podgorcih prosvetno kulturna dejavnost starejša in sega v leto 1883, kar bodo raziskali in obelodanili v kaki drugi publikaciji.
Tako je knjiga dobila vsebinsko zasnovo, ki je zagotovo drugačna od tovrstnih društvenih publikacij.
Vsebinsko je knjiga razdeljena na štiri sklope, uvod, zgodovinski del, prispevek spominov ter zadnji z viri, literaturo, zahvalo in priporočilom knjigi na pot, ki bi jo morda bralec prej iskal v uvodnem delu.
Predsednika društva, Dominik Majcen je v predgovoru opozoril na širok spekter dela društva ter njegov vsestranski pomen. Urednikov uvod seznani bralca o zanimivi poti nastanka publikacije.
Tretje poglavje je zgodovinski pregled in je razdeljeno na 12 poglavij, ki sledijo kronološkemu zaporedju od leta 1908 , oziroma 1909 , ko je bilo društvo ustanovljeno pa vse do leta 2019 .
Vsako poglavje je avtor opremil z uvodnim tekstom, nato ga dopolni z letopisno dokumentacijsko obliko slikovnega gradiva, ki zapis potrdi in utemelji. Avtor ni delal povzetkov časopisnih notic, temveč se je odločil, da izbrane članke objavi kot faksimile in o delu društva poročajo časopisni prispevki zbrani v časopisju, kot so Slovenski gospodar, Straža, Domovina, celjski Narodni dnevnik , Ptujski list, in povojni časopisi Naše delo ter Ptujski tednik.
Še zlasti najstarejši del delovanja društva je zanimiv, saj zaradi zaradi starosti jezika in načina poročanja bralca prestavi v preteklost.

3. Kulturno društvo v času in prostoru
3.1. Ustanovitev društva 1908 – 1910
3.2 Obdobje do prve svetovne vojne 1911 – 1914
3.3 Medvojno obdobje prve vojne 1914 – 1918 / 19
3.4 Od prve vojne do ustanovitve Knjižnice 1919 – 1930
3.5 Z Ljudsko knjižnico do druge vojne 1931- 1941
3.6 Medvojno obdobje druge vojne 1941 – 1945
3.7 Obdobje KLO 1945- 1952
3.8 Delovanje društva v občini Podgorci 1952- 1955
3.9 Po priključitvi k občini Gorišnica 1955 – 1958
3.10 Po združitvi z občino Ormož 1959 – 1991
3.11 od osamosvojitve do 100-letnice društva 1991- 2009
3.12 Od 100. Obletnice društva do danes 2009 – 2019

Po pregledu obsežnega zgodovinskega dela spoznamo, da je kontinuiteta dela Kulturnega društva Podgorci plod stoletne vztrajnosti in zagnanosti kulturno osveščenih ljudi. Ne glede h kateri politični opciji je bilo društvo uvrščeno in v kateri upravno-teritorialni ustroj so Podgorci kot komuna in center uvrščeni, vedno je ostalo društvo zmagovalec, ki je znalo združiti in zediniti interese vseh članov, krajanov v eni izmed svojih dejavnosti.
Društvo (bilo jih je več) pa naj je delovalo pod kakršnim že koli imenom od leta
-1908 ( brez društva ustanovljenega v letu 1883) Mladeniška zveza pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji ( kasneje del katoliške organizacije Orel), 1909 Slovensko katoliško izobraževalno društvo Bratimir, 1930 Prosvetno društvo »Ljudska knjižnica« 1949 Izobraževalno umetniško društvo Alojz Žuran v Podgorcih ali 1992 preimenovanega v Kulturno društvo Alojz Žuran Podgorci, je ostalo na isti poti in izpolnjevalo vedno isti namen- dvig kulture v svojem okolju na številnih področjih . Dejstvo, da so številni člani izobraženci in so izhajali iz učiteljskih vrst je društvo dvignilo nad povprečje preprostih vaških društev in jim omogočilo delovanje v zelo širokem spektru od gledališča, pevske dejavnosti, tamburanja, širjenja znanja in bralne kulture, folklore, izvajanja domačih , ljudskih pesmi, do ohranjanja etnološke kulturne dediščine.

Po nastopu novih družbenopolitičnih sprememb je tudi društvo stopilo v obdobje menjave generacij, ki začenjajo obračati nov list. Podgorci dobijo nov kulturni dom, ki prevzame funkcijo medgeneracijskega središča, kjer deluje društvo , obnovi se delo dramske sekcije, zamenjajo se skupin ljudskih godcev, folklorna skupina je vaški festival preoblikovala v vsakoletni koncert. Nastanejo nove prireditve kakršna je Jazz in vino, zlasti pa prenesti tradicijo na najmlajše rodove, da se bo delo društva ohranjalo.
Poglavje Spomini ostanejo ima 16 zapisovin nekateri izmed njih segajo še v čas dela društva pred drugo svetovno vojno. Štiri izmed njih je zapisala Vesna Horvat, ostale so člani pripravili sami. Prispevki so zanimivo branje, » meso dodano na okostje« , če bi povzeli avtorjevo vodilo, življenje društva v pravih očeh. In res je tako, prispevki so polni številnih anekdot, spominov na delo, uspehe. Mladost, razne dogodke, ki jih lahko doživimo le kot član velike družine kulturnikov ob delu v društvu s prijatelji.«

Dominik Majcen – predsednik KD Podgorci je poudaril: »Danes vam v branje ponujamo obsežno, nostalgično in zanimivo knjigo!« In se zahvalil uredniškemu in organizacijskemu odboru, še posebej pa Vekoslavu Prejacu in vsem, ki so pri nastanku knjige kakorkoli sodelovali. Zahvalil pa se je tudi donatorjem:

– OBČINI ORMOŽ, ki nas vedno podpira, nam omogoča delovanje in nam je tudi v tej zgodbi v veliko pomoč.
– Gradbenemu podjetju GES d.o.o. iz Celja
– Podjetju MOS Servis d.o.o., Mestinje
– Podjetju NAITORS d.o.o. okna vrata iz Gorišnice
– Podjetju Štajerles Trade d.o.o. iz Podgorcev
– Ključavničarstvu Žvegla iz Podgorcev
– Podjetju RV Mont iz Ormoža
– Ter podjetju Altius iz Ptuja.