V Ormožu so sinoči ustanovili Medobčinski odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Za predsednika pa izvolili Jožeka Štermana.
Takoj po ustanovitvenem občnem zboru je bila predstavitev zbornika »Bela knjiga slovenske osamosvojitve«. Predstavitve knjige so se udeležili tudi župan občine Ormož Alojz Sok, župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, državni svetnik Branko Šumenjak, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve“ Aleš Hojs in zainteresirana javnost.
Program so s svojim nastopom popestrili člani Miklavškega okteta, zbrane pa sta najprej pozdravila župan občine Ormož Alojz Sok in predsednik MO VSO Jožek Šterman:
Knjigo sta predstavila moderatorka, direktorica študijskega centra za narodno spravo, dr. Andreja Valič Zver ter avtor zbornika Janez Janša:
Zbornik, ki obsega 700 strani je razdeljen v štiri sklope: Razorožitev Teritorialne obrambe maja 1990, nasprotovanja ukrepom za zavarovanje osamosvojitve, ogledalo zakulisja, ter javna nasprotovanja in politično zakulisje.
Sodobniki časa, ko se je osamosvajala Slovenija, se spominjamo, da je »Slovenska pomlad« nastopila z aretacijo in sojenjem Janeza Janše, Ivana Borštnerja, Davida Tasića in Francija Zavrla. Te aretacije bi po mnenju Janeza Janše, naj bile posledica dogovora med JLA in komunističnim oblastmi v Sloveniji. Vsekakor pa so sprožile spontano reakcijo slovenske javnosti in ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic. Začel se je proces demokratizacije, ustanavljanja novih strank in prvih demokratičnih volitev. Tako sta Slovenija in Hrvaška v letu 1990 prvi izvedli demokratične volitve. V Sloveniji je zmagala koalicija Demos. JLA ni sprejela in priznala demokratičnih vlad v Sloveniji in na Hrvaškem. Sledila je agresija, nekateri pa so posredno ali neposredno z njo kolaborirali.
Tako je zbornik »Bela knjiga slovenske osamosvojitve« pravzaprav dragocen prispevek k razumevanju tega obdobja. Slovenska politika je takrat bila razdeljena na zmagoviti Demos in stranke kontinuitete, ki so bile v opoziciji. Ta delitev je ostala tudi pri osamosvojitvenih procesih, in to kljub nedvoumno izraženi volji velike večine državljanov na plebiscitu 23. decembra 1990.
A Janez Janša ugotavlja, da pa je bilo na plebiscitu 200.000 ljudi proti! Nekdanji premier je tako na sinočnji predstavitvi zbornika v Ormožu izpostavil, da pa so bili tisti, ki so 1991 glasovali proti osamosvojitvenim ukrepom, pozneje celo nagrajeni s sijajnimi karierami in položaji, od ministrskih do veleposlaniških. Nemislosten je bil tudi do nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in Cirila Ribičiča.
Odlomek (tonski posnetek) Janez Janša:
Do ustanovitve Združenja za vrednote osamosvojitve nobena slovenska državna institucija ni resno delala na celovitem zbiranju in objavi teh arhivskih dokumentov, je nadaljeval Janša in dodal, da v tem času končujejo 2.del zbornika, ki bo nosil naslov »Vojna za Slovenijo«. V njem bo objavljeno na stotine dokumentov iz obdobja od 7. maja do 10 julija 1991. Ti izpričujejo priprave na obrambo Slovenije in samo obrambo, vsebujejo analize, ki so bile narejene takoj po koncu vojaških spopadov. Gre za izjemno zanimive in pomembne dokumente o najodločilnejšem času v zgodovini našega naroda, ki jih doslej ni nihče v celoti zbral in objavil, je napovedal Janša.
Janševi interpretaciji zapletenih zgodovinskih vprašanj, so sinoči v ormoškem domu kulture prisluhnili številni sodobniki osamosvojitvenih dogajanj.
Vsi se najverjetneje z njim niso povsem strinjali. Janša je kljub prvostopenjski obsodbi zaradi korupcije in poročila PKK o neznanih virih premoženja, pač še vedno realnost slovenske politike in »prvak« opozicije…
