Slovenska kolesarska Jakobova pot, dolga 340 km in vodi od Dobrovnika do Trsta je navdušila tudi Ormožane. Tako se je danes zjutraj ob 07.uri izpred ormoške cerkve Svetega Jakoba na pot do Dobrovnika odpravilo 16 kolesarjev, med katerimi je bil tudi župnik Drago Avsenak. Njihov cilj je Dobrovnik, kjer bo ob 10.00 uri maša v čast svetemu Jakobu in blagoslov ter odprtje Slovenske Jakobove kolesarske in peš poti.
Zbrane kolesarje je blagoslovil ljutomerski duhovni pomočmik msgr.Izidor Veleberi, na pot pa jih je pospremil tudi župan občine Ormož Alojz Sok.

S potovanjem po srednjeveški romarski poti oživljamo kulturno in versko dediščino našega naroda in tako povezujemo sedanjost s preteklostjo, je povedal organizator župnik Drago Avsenak in dodal, da se tako pridružujemo stotisočim romarjev iz vsega sveta, ki se po številnih evropskih poteh odpravljajo na grob sv. Jakoba Starejšega v daljni Santiago de Compostela v Španiji.

Kolesarje je 40 km dolga pot iz Ormoža vodila skozi Pavlovce, Miklavž pri Ormožu, Presiko, Razkrižje, Turnišče do Dobrovnika.

O Svetem Jakobu:
Sveti Jakob je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, in je umrl mučeniške smrti: Leta 44 (po nekaterih virih 42) ga je dal Herod Agripa v Jeruzalemu zapreti, bičati in obglaviti z mečem.
Legenda pravi, da je Jakob pred tem več let preživel na ozemlju današnje Španije in Portugalske, kjer je oznanjal evangelij. Potem se mu je 2. januarja leta 40 prikazala Marija in mu naročila, naj se vrne v Judejo. Marija se je pojavila na stebru, ki je še danes shranjen v cerkvi Naše Gospe od stebra (špansko: Nuestra Señora del Pilar) v Zaragozi. Po Jakobovi smrti so bile njegove relikvije čudežno prenešene v Španijo in so se pojavile na kraju, kjer danes stoji Santiago de Compostela (Santiago = Sveti Jakob). To je še danes znana in pomembna romarska pot za romarje iz cele Evrope. Tradicionalni romarji opravijo romanje peš vsaj od francosko-španske meja do Santiaga (»Camino de Santiago« – okoli 800 km). Jakob Veliki velja za glavnega zavetnika Španije in še nekaterih (zlasti špansko govorečih) dežel.