Po odločiti Bruslja, da se bodo kvote za sladkor ukinile 30.septembra 2017 ima Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije polne roke dela, saj se je treba po mnenju združenja posvetiti novim nalogam, predvsem izgradnji nove tovarne in obuditvi pridelave sladkorne pese.
„Prav za ukinitev kvot za sladkor smo si močno prizadevali v Združenju v dveh letih intenzivnega delovanja, potem ko so se po petih letih znova aktivirali“, je dejal predsednik ZPSPS Miroslav Kosi na tiskovni konferenci, ki je potekala julija letos v Ormožu. Ukinitev kvot za sladkor pomeni namreč legitimno pravico, da bodo lahko slovenski kmetje na svojih njivah vnovič sejali »kraljico polj« ter jo tudi predelovali v sladkor.
Tovarna sladkorja Ormož je bila zaustavljena zaradi preureditve trga za sladkor leta 2006, kjer so omogočili kvote večjim državam in s tem zmanjšali napredek malih držav in kmetov. Unija je v tem času prepoznala slabe stranske učinke takratne odločitve, zato so se evropski kmetijski ministri dogovorili, da bodo ukinili kvote na pridelavo sladkorne pese in sladkorja.
Od oktobra 2017 bo pridelava spet prosta, zopet bolj prepuščena evropskim kmetom in njihovi ekonomski logiki. Prej temu ni bilo tako, saj so proizvodnjo določali administrativno – Evropska komisija je lahko začasno dodeljevala kvote za proizvodnjo in uvoz sladkorja.
Slovenije ni med državami proizvajalkami od uvedbe kvot za pridelavo sladkorja leta 2006. V zameno za opustitev proizvodnje je država dobila kar 38 milijonov evrov odškodnine.
Po novem dogovoru je Sloveniji tako uspelo, da smo v skupini šestih držav, ki jim bo ukinitev kvot omogočila obuditev proizvodnje sladkorja.
Kljub temu državo čaka kar nekaj ovir. Trg sladkorja velja za precej tekmovalno industrijo, zato bomo najbrž stežka pridobili vsa dovoljenja brez težav.
V Združenju so upravičeno zadovoljni z omenjenimi dejstvi na ravni EU. »Prestopitev prve stopnice za vnovično pridelavo sladkorja v Sloveniji je za nami,« je na tiskovni konferenci Združenja v začetku julija poudaril predsednik Miroslav Kosi in dodal, da se je ob jasno določeni časovnici zdaj treba posvetiti novim nalogam: Nakupu zemljišča za potencialno tovarno in zanjo izbrati najugodnejšega strateškega vlagatelja. Edina prava lokacija, menijo v Združenju, je že obstoječa v Ormožu. Z lastniki zemljišča – Nizozemci, ki so tovarno tudi zaprli, da so že stekli obetavni uvodni razgovori, pravi Kosi. Okvirna cena za zemljišče naj bi bila nekaj več kot pet milijonov evrov. Ker razgradnja tovarne zaradi nekaterih zapletov še ni povsem zaključena, upajo, da bodo razgovori v zvezi z lokacijo mogoči že jeseni.
Predsednik Miroslav Kosi, je zagotovil, da se kar nekaj investitorjev zanima za vlaganje v prihodnjo tovarno. Prihajajo iz Evrope, Bližnjega vzhoda in tudi »čez lužo«. »Za dosego končnega cilja – proizvodnje sladkorja v Sloveniji, imamo štiri leta. Je to veliko ali malo? Glede na okoliščine je to malo časa,« je še poudaril Kosi.
Tudi župan Alojz Sok, ki Združenju ves čas stoji ob strani je obljubil vso podporo tudi v prihodnje. Ocenjuje, da je stara lokacija za novo tovarno najprimernejša. Tako glede geografske umeščenosti v zvezi s pridelavo surovin, zgrajeno infrastrukturo in tudi glede dinamike sprejetih prostorsko ureditvenih pogojev. »Če obstoječo izgubimo, druge v tako kratkem času nimamo. Postopki za sprejem občinskih prostorskih načrtov za morebitno drugo lokacijo trajajo vsaj šest let,« je pojasnil in dodal, da bi si država z ustreznim odlokom morala za nekdanjo tovarniško zemljišče zagotovi predkupno pravico.
Župan Alojz Sok tako pričakuje absolutno podporo države in dodaja: „ Upam, da bo država ta projekt prepoznala kot razvojno pomemben in ga bo vključila v programe prihodnjega proračunskega obdobja, in sicer v okviru regionalne in kohezijske politike. Moj poziv ministru Židanu je bil jasno izražen. Predlagal sem mu namreč, naj država kar se da hitro razmisli o primerni lokaciji za vzpostavitev proizvodnje“. Na koncu je župan še priznal, da občina seveda, sredstev s katerimi bi pomagala pri odkupu lokacije nima: „Menim, da bi lahko sredstva za nakup prispevala država oziroma poskušala s svojimi mehanizmi pomagati vnovični vzpostavitvi proizvodnje sladkorja“.
NA SLIKI: Predsednik ZPSPS Mirko Kosi in župan občine Ormož Alojz Sok na tiskovni konferenci
V zvezi z novo investicijo je predsednik Miroslav Kosi še dodal, da novi cilji v smeri obuditve pridelave sladkorja v Sloveniji zahtevajo tudi novo organizacijo. Združenje namreč teh nalog niti pravno niti fizično ne bo zmoglo: „Zato bomo formirali konzorcij za izgradnjo tovarne. Pri tem bo znova potrebna pomoč države, predvsem ministrstva za kmetijstvo in okolje in ministrstva za gospodarstvo, pa tudi preostalih relevantnih akterjev. Pomembnost in priložnost, ki jo za kmetijstvo predstavlja proizvodnja sladkorja, je izjemna. Podatki iz Evrope kažejo, da na hektarju, zasejanem s sladkorno peso, lahko dosežemo skoraj štirikrat večje pokritje kot na hektarju koruze“, je bil prepričljiv predsednik.
Po v začetku letošnjega leta objavljeni posebni študiji o upravičenosti vnovične pridelave sladkorja v Sloveniji, ki jo je izdelala mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, je eden od njenih avtorjev dr. Črtomir Rozman povedal da bi bila okvirna vrednost sladkorne tovarne na stari lokaciji 136 milijonov evrov. Če bi na tej lokaciji izvajali tudi proizvodnjo bioetanola, pa bi bilo potrebnih 160 milijonov.
Za tovarno z letno zmogljivostjo 100 tisoč ton sladkorja, kar pomeni nekaj manj več kot 80 odstotkov sladkorja, ki ga porabimo v Sloveniji, bi ob 16-odstotni sladkorni stopnji v pesi potrebovali približno 13 tisoč hektarjev. Ker so naši kmetje v zgodovini delovanja nekdanje ormoške tovarne že pridelovali surovino na 10 tisoč hektarjih, bi surovine doma lahko bilo skoraj dovolj, je na tiskovni konferenci povedal tajnik Združenja mag. Vlado Hunjadi. Če pa je slučajno doma ne bi bilo dovolj, pa bodo k sodelovanju pritegnili tudi kmete iz bližnje Hrvaške, Madžarske in tudi Avstrije, je še optimističen Hunjadi.
„Z ukinitvijo kvot za sladkor njegova pridelava v EU zagotovo ne bo tako donosna kot zdaj“, je še povedal dr. Črtomir Rozman in dodal, da pričakuje padec cen sladkorja od pet do osem odstotkov. „ Je pa to še daleč od praga rentabilnosti potencialne slovenske tovarne“, je še zatrdil. Iz študije je namreč razvidno, da se v zadnjih letih cena sladkorja na evropskem trgu giba v povprečju okoli 740 €/t, mejna cena, ki jo pri uporabljeni diskontni stopnji še prenese investicija v slovensko tovarno, pa znaša med 562 in 593 €/t. Če bi obveljale trenutne cene sladkorja (740 €/t), naj bi se načrtovana investicija že pokrila v šestih do sedmih letih. Amortizacijska doba tovarne je sicer računana na 20 let.
Med mnogimi nadalnjimi aktivnostmi Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije pa je bil tudi posvet v Državnem svetu v Ljubljani. V parlament so se člani združenja odpravili v četrtek, 14.novembra.
Poleg državnih svetnikov, med katerimi je bil tudi državni in občinski svetnik in ormoški podžupan Branko Šumenjak in članov Združenja, med katerimi sta bila upokojena zakonca dr.Terezija Štefančič in mag.Vinko Štefančič, nekdanja prva človeka TSO; so se posveta udeležili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, župan občine Ormož Alojz Sok, župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, svetnik v občinskem svetu Ormož mag. Boštjan Štefančič, predsednik Sindikata kmetov Roman Žveglič; dekan mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede prof.dr. Mario Lešnik in prof.dr.Črtomir Rozman.
Posvet je vodil državni svetnik prof.dr. Janvit Golob in predsednik Združenja Mirko Kosi je najprej predstavil pomen sladkorne pese v preteklosti, potem je Slavko Trstenjak predstavil dohodkovni pomen pese za gospodarstvo; dekan mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede prof.dr.Mario Lešnik je predstavil gospodarski vidik poljščine, prof.dr. Črtomir Rozman, tudi iz FKBSV pa študijo izvedljivosti. Sledila je razprava v kateri je bilo veliko povedanega v prid ponovni oživitvi sladkorne industrije v Sloveniji, nekoliko manj optimistična je bila le izjava vršilke dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kmetijske trge na Ministrstvu za kmetijstvu Tadeje Kvas Majer, ki je povedala, da na Ministrstvu podpirajo seveda takšne posvete, ko je možno predstaviti dejstva in izmenjati mnenja, vendar je treba predvideti možnost občutnega padca cen sladkorju po letu 2017, izgradnja tovarne pa pomeni „ velike investicijske stroške, kar mora vedeti investitor sam, to ni v pristojnosti Ministrstva“, je dejala Kvas Majerjeva in dodala, da pa je Ministrstvo v resoluciji „zagotovimo si hrano za jutri“ v svoje strateške projekte za naslednje srednjeročno finančno obdobje. uvrstilo tudi sladkorno peso.
Zaključek posveta pa je bil, da Združenje naj med petimi potencialnimi investitorji ( s katerimi že potekajo dogovori) izbere najugodnejšega. Da naj vlada RS čim prej zaključi postopek likvidacije in na nek način pomaga pri nakupu zemljišča, kjer je v Ormožu včasih že bila tovarna sladkorja.
In ker torej sprememba skupne kmetijske politike v EU na področju ureditve trga s sladkorjem odpira možnost za ponovno vzpostavitev pridelave in predelave sladkorne pese sta Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV) 18.novembra podpisali SPORAZUM o sodelovanju.
FKBV vidi svojo vlogo v slovenskem in mednarodnem prostoru tudi v pomenu povezovanja z industrijo in s prenosom znanja v prakso. S podpisom sporazuma pa FKBV in ZPSPS nadgrajujeta dosedanje odlično sodelovanje, ki bo potekalo pri skupnih projektih ter vključevanju študentov v delo ZPSPS preko diplomskih in magistrskih nalog. Podpis je le nadaljevanje že začetega sodelovanja, in sicer na področju strokovno-raziskovalnega dela in izobraževanja na izjemno zahtevnem področju ponovne vzpostavitve sladkorne industrije v Sloveniji ter predstavlja primer dobre prakse sodelovanja med visokošolsko inštitucijo in gospodarstvom.
TEKST in FOTOGRAFIJE: KP
