Danes obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, degenerativne bolezni, ki povzroča postopen upad umskih sposobnosti pri človeku. Zanjo zboli od pet do deset odstotkov vseh starejših od 65 let in je najpogostejši vzrok demence.
Društvo Spominčica Ormož in Psihiatrična bolnišnica Ormož pripravljata strokovno predavanje in info točko, z namenom ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni.:
Tako bodo jutri, 22. septembra med 9. in 14.00 uro pred trgovskim centrom Holermuos pripravili info točko, kjer vam bodo z veseljem odgovarjali na vsa vprašanja v zvezi s to boleznijo, brezplačno pa vam bodo lahko izmerili tudi krvni pritisk in sladkor v krvi.
Pozno popoldne, ob 18.00 uri pa v Beli dvorani Grajske pristave pripravljajo še predavanje z naslovom »Pot v neznano«. Predavateljica bo prim.ast. MOJCA MURŠEC, dr.med.specialistka psihiatrije.
O Alzheimerjevi bolezni
Le 10 odstotkov bolnikov je ob pojavu bolezenskih znakov mlajših od 65 let. Z naraščajočo starostjo se hitro povečuje delež bolnikov z demenco. Med 80 in 90 let starimi je takih z demenco od 20 do 45 odstotkov. Kljub temu visoka starost še ne pomeni, da nam neizogibno grozi bolezen, pojasnjujejo na Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica.
Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v možganih odmirajo živčne celice. Možgani teh bolnikov pogosto tehtajo manj kot 1000 gramov v primerjavi z zdravimi, ki tehtajo 1300 gramov. Vzrok za nastajanje teh sprememb še ni znan. Kaže pa, da kajenje in možganske poškodbe povečajo verjetnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni, navajajo v Spominčici.
Za Alzheimerjevo bolezen je značilno, da se začne neopazno z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke, napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Možna so krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni. Od začetka težav do smrti bolnika mine v povprečju od osem do devet let, navajajo v združenju.
V začetnem stadiju so bolniki še razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, zbranostjo in slabšo časovno orientacijo. Tudi če so huje spominsko moteni, zanikajo vsakršne težave, upirajo se vsaki spremembi, interesni krog se jim oži, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, osebnostne poteze se spremenijo, napredovanje bolezni opisujejo v združenju bolnikov.
Kot navajajo, se v tem stadiju najpogosteje pojavljajo tudi zapleti osnovne bolezni, kot so vznemirjenost, halucinacije, delirantna stanja, značilen ponavljajoč zaposlitveni nemir in epileptični napadi. V zadnjem stadiju so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice, pri zagotavljanju osnovnih življenjskih funkcij in pri zagotavljanju varnosti.
Glede na populacijo, ki jo Alzheimerjeva bolezen prizadene, občutno število oseb s to boleznijo biva v domovih za starejše
Stroški oskrbe za osebe z demenco se v skladu z metodologijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev izračunavajo ločeno in so višji od običajne oskrbe. Trenutna zakonodaja večji del plačila stroškov za oskrbo nalaga osebi z demenco in njegovim ožjim svojcem. Pogosto se zgodi, da je višina dodatka za pomoč in postrežbo, za katerega zaprosijo, zelo nizka (DPP 1) in ne dosega niti višine dodatka, ki jo prejemajo nepomični stanovalci.
Karolina Putarek