Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center Ormož, v soorganizaciji z Ustanovo dr. Antona Trstenjaka, s Sokolskim društvom Ormož in Športno zvezo Ormož, je pred dnevi, na pobudo Dušana Gerloviča, izvršnega direktorja Ustanove A.Trstenjaka, pripravila javno tribuno na temo »Reka Drava in Dravska kolesarska pot – priložnost za razvoj turizma in podjetništva«. Tribuna je zaradi ukrepov za zaščito pred Covidom 19 potekala preko ZOOM-a. Ker gre za tematiko, zanimivo mladim, ki jim je mar za zdrav način življenja in za razvoj zdravega okolja, so jo izvedli v sklopu projekta »Zdravo okolje za zdravo mladino«, ki ga sofinancira Ministrstvo RS za zdravje.

Cilj in namen tribune je bil predstaviti Dravsko kolesarsko pot, s poudarkom na etapi Ormož – Središče ob Dravi, spregovoriti o razvoju kolesarskega turizma pri nas ter o priložnostih za razvoj turizma in podjetništva ob reki Dravi in Dravski kolesarski poti.
Na tribuni je aktivno sodelovalo deset sogovornikov, ki sodelujejo pri razvoju, promociji in implementaciji turističnega produkta Dravska kolesarska pot.
Karmen Razlag, vodja za trženje in promocijo Dravske kolesarske poti, iz Zavoda za turizem Maribor, je predstavila dosedanje faze vzpostavitve Dravske kolesarske poti, ki je skupni produkt 18 partnerskih občin v Sloveniji, treh razvojnih agencij in številnih turističnih ponudnikov, kar kaže na odlično sodelovanje. Dravska kolesarska pot poteka od izvira reke Drave v Toblachu, v Italiji, se nadaljuje po avstrijski Koroški, na mejnem prehodu Vič pa se začne slovenski del poti, ki zajema 151 km kolesarske poti. Slovenski del Dravske kolesarske poti je razdeljen na 6 etap po približno 30 km, ki so primerne za družinsko kolesarjenje.
Zgledovali so se po dobrem primeru Dravske kolesarske poti v Avstriji, ki ima odlične rezultate, in so s trdim delom, od leta 2015 do danes, uspeli vzpostaviti slovenski del Dravske kolesarske poti, ki se nadaljuje na Hrvaško, in ga uspeli povezati z avstrijskimi partnerji. Tako imajo skupne promocijske aktivnosti, spletne povezave in brošuro s karto za 510 km mednarodne kolesarske poti.
Od Dravograda vodi pot do Lovrenca na Pohorju in naprej do vasi Fala, kjer prečka najstarejšo hidroelektrarno na reki Dravi ter nadaljuje do Ruš, mimo Mariborskega otoka in do Maribora, iz Maribora se nadaljuje proti Ptuju, najstarejšemu slovenskemu mestu, ob Ptujskem jezeru vodi skozi Zabovce, Novo vas pri Markovcih, Stojnce, Muretince, do Ormoža, nato pot pelje do Središča ob Dravi, kjer prečka mednarodni mejni prehod s Hrvaško, vodi do Varaždina in se konča v Legradu, kjer je sotočje rek Mure in Drave, tam pa se lahko kolesarji podajo na Mursko kolesarsko pot in se vrnejo v Slovenijo.
Zavod za turizem Maribor skrbi za infrastrukturo, promocijo in informiranje javnosti. Zgradili so celostno grafično podobo, ki vključuje brend Drava Bike oz. Dravska kolesarska pot, kolesarje nagovarja s sloganom «Doživetja za vsakim zavojem« in ponuja številne zanimive podprodukte, kot so Drava Festival, Drava Splash, Drava Natura 2000, Zlata Drava in Naša Drava, ki promovirajo naravne in kulturne znamenitosti, kulinariko, kulturo in zgodovino mest ter bogata doživetja na reki Dravi (splavarjenje, kopanje, rafting, supanje, izpiranje zlata).
Kolesarska pot je primerna za kolesarje uživače, ki zelo radi obiščejo najlepše kotičke, začutijo utrip mest, ki jih obiščejo in v katerih prenočijo ter obenem razvajajo svoje brbončice in se prepuščajo doživetjem, ki jih le-ta ponujajo. Na ormoško-središki etapi kolesarske poti so v dosedanji ponudbi ogled Ormoških lagun, obisk kleti P&F, ogled Oljarne v Središču ob Dravi in kopanje v stari strugi reke Drave.
Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož, je spregovoril o tem, da zaznavajo porast izposoje koles in turistov nasploh. Večje je zanimanje za električna kolesa (letos je bilo izposojenih 40 običajnih koles in 62 električnih koles). Kolesarje Dravske kolesarske poti vabijo tudi na kolesarska doživetja po prleških goricah. Ugotavlja, da lokalni ponudniki storitev morajo biti bolj fleksibilni, odpiralni čas in storitve morajo prilagoditi potrebam turistov. Veliko dela je bilo opravljenega na povezovanju, tako imajo v Destinaciji Jeruzalem zbranih že 74 lokalnih ponudnikov. Meni, da moramo še naprej razvijati in delati na kolesarskem turizmu, prirejati dogodke, poskrbeti za ponudbo, izobraziti ponudnike. Veseli jih, da je ormoški hostel, s katerim upravljajo, dobro zaseden, predvsem na račun športnega turizma, a pogrešajo boljšo ponudbo prenočišč blizu ostalih kolesarskih poti. Poleg tega vidi priložnosti za razvoj različnih turistično-poslovnih modelov, na primer ponudbo spremljevalnega vozila za kolesarje, ki bi jim prevažali prtljago, nudili servisiranje koles in podobno.
Tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož, enota Ormož, opažajo porast kolesarskega turizma, obiskuje jih vedno več družin, ki jih zanima tudi ostala ponudba, ne samo kolesarjenje. Kustosinja Nevenka Korpič je povedala, da so vključeni v projekt Interreg, ki na območju Slovenije, Avstrije in Hrvaške nudi turistom 1000 km dolgo cesto gradov. V skupino 41 predstavljenih gradov sodita tudi gradova v Ormožu in Veliki Nedelji. Glede na razvoj kolesarskega turizma ugotavljajo primanjkljaj v infrastrukturi, saj pred pomembnejšimi turističnimi zgradbami v mestu manjkajo stojala za kolesa, prostor za odlaganje prtljage, kar bi turistom omogočilo daljše zadrževanje v naših krajih, sprehod po mestu, parku, lagunah, spoznavanje kulturne in naravne dediščine ter uživanje v odlični kulinariki. Prav tako vidijo priložnost za usposabljanje turističnih vodičev no kolesih, ki bi lahko spremljali in vodili turiste in jim na tak način predstavili znamenitosti in lokalno ponudbo.
Generalni sekretar Kolesarske zveze Slovenije, Aleš Kalan, ugotavlja, da je Slovenija doživela kolesarski bum in da moramo izkoristiti svetovno pozornost, ki jo uživa Slovenija s športnimi dosežki Rogliča in Pogačarja. Meni, da je produkt Drava bike super, vendar je Kolesarska zveza Slovenije še vedno premalo izkoriščena, da bi lahko s povezovanjem dosegli več, vključiti je treba tudi športna društva. Kolesarska zveza Slovenije pogreša člane iz Štajerskega dela Slovenije, meni, da bi morali delati več na vzgoji mladih, jim približati kolesarstvo in pomen kolesarstva, s tem bi spodbudili tudi potrebo po razvoju kolesarstva. Še vedno velik primanjkljaj vidi v infrastrukturi in zakonodaji. Strinja se s sogovorniki, da je za kolesarske turiste pomembna spremljevalna lokalna ponudba (znamenitosti, kulinarika), katere cilj je zadržati kolesarje v kraju več dni, zato poudari pomen povezovanja ponudnikov, ki sledijo skupnim ciljem.

Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje in stike z javnostmi Naravnega rezervata Ormoške lagune, je opozoril, da moramo v mislih imeti koncept zelenega turizma, saj kar 43 % površin občine Ormož spada v zaščiteno območje Natura 2000, in moramo biti še posebej pozorni na varovanje narave, ptic in ostalih živih bitij. Razvoj kakršnegakoli turizma mora biti povezan z varovanjem narave, spremljati ga mora osveščanje turistov o tem, kako naj varujejo naravo oziroma kako ji naj ne škodujejo. Jano mora biti povedano, kje lahko postavijo kolesa, kje se lahko vozijo in kje ne, kdaj je najbolj primeren čas za kolesarjenje in kdaj ne, da bodo ustrezno varovana gnezdišča za živali. Verjame, da je razvoj zelenega turizma perspektiva, ki jo bodo kolesarji vsekakor prepoznali.

Občina Ormož in Občina Središče ob Dravi sta članici Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot. Namen partnerstva je dobro povezovanje 18 občin ob reki Dravi pri realizaciji projekta, boljše sodelovanje z ostalimi deležniki (npr. ponudniki storitev) ter močnejše in enotnejše nastopanje do državnih inštitucij, ki so vezane na projekt.
Infrastruktura Dravske kolesarske poti še ni v celoti zaključena. Nekaj poti je speljane po že obstoječih poteh, ki so jih ali jih še bodo dodatno uredili, nekaj jih še morajo izgraditi, v naši etapi nas spremlja reka Drava, enkrat smo ji bližje, spet naslednjič nekoliko odmaknjeni. V Ormožu turiste očarajo Ormoške lagune, na poti do Varaždina pa čudovite sipine reke Drave v Grabah, Središče ob Dravi.
Župan občine Ormož, Danijel Vrbnjak, je povedal, da potekajo dela izgradnje in obnovitve kolesarskih poti. Prizadevajo si za ureditev poti ob železniški progi (od vasi Cvetkovci od mejnega prehoda v Ormožu), v načrtu imajo ureditev kolesarke poti Cvetkovci – Trgovišče, ki bo omogočala lažji dostop do okoliških vasi Velika Nedelja, Podgorci in ostalih, prav tako bodo uredili tudi kolesarske poti Ivanjkovci – Središče ob Dravi in mnoge sprehajalne poti. V dobrem sodelovanju s sosednjima občinama nadaljujejo s postavljanjem označevalnih tabel po vseh treh občinah (Ormož, Sv. Tomaž, Središče od Dravi). Pristopili so tudi k urejanju šestih kolesarskih počivališč. V načrtu imajo tudi izgradnjo infrastrukture za avtodom počivališča.
Občina se zaveda potenciala in kapitala narave in turizma, a je za obuditev območja ob reki Dravi treba najprej urediti infrastrukturo (kanalizacija, vodovod, elektrika), kar predstavlja velik finančni vložek, omejeni pa so tudi z odlokom Natura 2000, ki določa, kje in kako se lahko posega v naravo. Pri urejanju območja od Dravi, ki je mejna reka, je treba komunicirati in se dogovarjati tudi s hidroelektrarno na Hrvaškem.
Kolesarska pot v Ormožu pelje mimo Majeričevega kopališka, kulturne dediščine, ki jo je treba ohraniti, primerno urediti in izpostaviti. Ob poti stoji tudi skladišče na Varaždinski cesti, ki je v lasti Občine Ormož in je v neposredni bližini reke, kar bi lahko izkoristili za razvoj športno-rekreativnih možnosti, a je treba urediti še namembnost zemljišča in sprejeti odloke o plovnem režimu in ostalih dejavnosti na reki Dravi. Tukaj je kar nekaj poslovnih priložnosti za razvoja turizma in podjetništva ob reki Dravi.
Seveda se tudi na Občini zavedajo ohranjanja narave in razvijanja zavesti o sobivanju z naravo. V sodelovanju z DOPPS-om in Naravnim rezervatom Ormoške lagune razvijajo projekte in so že tudi prijavili projekt za ureditev motoričnega parka od Dravi.
Tudi Občina Središče ob Dravi se aktivno vključuje v razvoj Dravske kolesarske poti. Direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak nam je povedala, da podpirajo projekte vezane na kolesarski turizem, se povezujejo z občinama Ormož in Sveti Tomaž, a pri tem pričakujejo tudi boljšo finančno podporo države.
Javne tribune se je udeležil tudi Samo Žerjav, lokalni turistični vodič, ponudnik prenočišč Počitniške hiše Pavlek, pobudnik mnogih projektov vezanih na oživitev kopanja v stari strugi reke Drave v Grabah (Središče ob Dravi), kot sta skok v Dravo v okviru Drava festivala in Dravski dan v okviru OFAK festivala Kluba ormoških študentov. Tudi on se strinja, da je treba spodbujati zeleni turizem, varovati naravo, ozaveščati in izobraževati turiste o varovanju narave. Iz konkretnih izkušenj ve in opozarja, da so aktivnosti na sami reki Dravi v veliki meri odvisne od naraščanja vod oz. od hidroelektrarne, ki ureja pretok vode, kar pomeni, da če nismo pazljivi, lahko pride tudi do nesreč. Meni, da ob reki Dravi manjkajo vsebine oz. dodatna ponudba, ker je plovnost na Dravi nizka, poleg kopanja priporoča supe in kanuje. Primanjkljaj vidi v infrastrukturi, saj manjkajo javne sanitarije in možnosti nočitev.
V Središču ob Dravi se trudijo s promocijo in spodbujanjem turizma z dogodki, ob tem pa vedno poudarjajo spoštovanje in varovanje prostora Krajinskega parka ob reki Dravi. Pozdravlja dobro sodelovanje županov in delo Zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož in verjame v pozitiven razvoj turizma.

Dušan Gerlovič, predsednik Sokolskega društva Ormož, Športne zveze Ormož, Fitnes zveze Slovenije in predsednik uprave fundacije Ustanove dr. Antona Trstenjaka, je otroštvo in mladost preživljal v Ormožu, kjer sta ga zaznamovali narava in reka Drava. Na svojih področjih delovanja si vedno prizadeva, da bi lepote Prlekije bile prepoznane tudi izven lokalnih meja in bi razvoj turizma pripomogel k blaginji okoliša. Povzel je stališča govorcev in sklenil, da se je razvoja turizma in podjetništva treba lotiti celostno, dobrodošlo je sodelovanje občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, vendar se je za uspeh treba povezovati in mrežiti še širše (nacionalno in mednarodno). Odlično mora delovati tudi povezovanje in koordinacija turistično informacijskih centrov, ki večinoma dajejo prve informacije in napotke turistom. Nujna in prioritetna je ureditev potrebne infrastrukture in zakonodajnih podlag za nadaljnji razvoj dejavnosti. Spodbujati je potrebno dodatno turistično ponudbo, nove vsebine z različnih področij, a tudi nenehno izobraževanje lokalnih ponudnikov storitev kolesarskim turistom.
Javno tribuno je spremljala tudi Polona Kukovec Lakota, direktorica Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož, ki je po slišanem povedala, da je zaznala kar nekaj priložnosti in tržnih niš za razvoj novih podjetniških idej, ki jih bo z veseljem prenesla mladim potencialnim podjetnikom, ki pri njej iščejo informacije, a še nimajo dokončne podjetne ideje.
Po vsem izrečenem torej lahko naredimo zaključek, da si vsi želijo reko Dravo in njene številne danosti približati turistom kot tudi lokalnim prebivalcem, dvigniti zavest o ohranjanju zdravega in kakovostnega življenjskega okolja ter s tem povezanega trajnostnega, zelenega turizma. Ključ uspeha je v dobrem sodelovanju in povezovanju, a tudi v pogumu k pristopanju razvijanja novih ponudb in projektnih idej. Verjamemo, da bodo mladi kmalu spoznali priložnosti za poslovne ideje in morebitno (samo)zaposlitev v razvoju in ponudbi storitev, vezanih na globalni trend zdravega načina življenja, naravovarstva in s tem povezanega trajnostnega, zelenega, kolesarskega turizma.

Reko Dravo in njene številne danosti bi bilo vredno približati turistom kot tudi lokalnim prebivalcem, dvigniti zavest o ohranjanju zdravega in kakovostnega življenjskega okolja ter s tem povezanega trajnostnega, zelenega turizma. Ključ uspeha je v dobrem sodelovanju in povezovanju, a tudi v pogumu k pristopanju razvijanja novih ponudb in projektnih idej, je bil zaključek udeležencev javne tribune. Verjeti je, da bodo mladi kmalu spoznali priložnosti za poslovne ideje in morebitno (samo)zaposlitev v razvoju in ponudbi storitev, vezanih na globalni trend zdravega načina življenja, naravo-varstva in s tem povezanega trajnostnega, zelenega kolesarskega turizma, poročilo z javne tribune zaključujeta Marijana Korotaj in Marina Korpar iz LU, enote MC ORMOŽ.